Brez Jana Oblaka bi bile težave še hujše

Ljubljana – Selitev na novi štadion je bil eden od razlogov, zakaj je Diego Simeone ostal trener Atletica Madrida, toda rdeče-beli bojevniki se na novem objektu ne znajdejo. Čeprav ves klub živi za zmago v ligi prvakov, Atleticu grozi izpad v evropsko ligo, saj ni več odvisen zgolj od lastnih predstav.

Aljaž Vrabec

Že res, da so bili junaki torkovega večera nogometaši Rome, saj so povsem nadigral Chelsea, zato so Londončani še veseli, da so odšli domov le s tremi prejetimi goli, toda križev pot v teh dneh trpijo v Madridu pri Atleticu. Po le dveh remijih proti skromnemu Karabahu so Madridčani daleč zadaj na tretjem mestu skupine C, a še najhuje je, da niso več odvisni zgolj od lastnih iger. Kajti Atletico mora zdaj dobiti obe preostali tekmi z Romo in Chelseajem, hkrati pa mora upati, da Rimljani in Londončani ne slavijo proti Karabahu, kar pa je malo verjetno.

Zagotovo so pri Atleticu vedeli, da bodo imeli težko delo že v skupinskem delu, toda nihče ni razmišljal o ničemer drugem kot o napredovanju v izločilne boje lige prvakov. Atletico je vendar v zadnjih štirih sezonah dvakrat igral v finalu, enkrat v polfinalu in še enkrat v četrtfinalu, zato vsi v klubu drhtijo in trepetajo samo še za prvi evropski naslov. Trener Diego Simeone prav zato ostaja v klubu in zavrača bogatejše ponudbe iz drugih držav, še dodaten zagon bi morala predstavljati selitev na nov štadion Metropolitano, vendar se je Atleticu vse zataknilo, Roma in Chelsea pa sta prišla do verjetno prevelike prednosti.

»Igranje v evropski ligi? V tem trenutku je to za nas navadno sranje,« je bil dovolj zgovoren kapetan Gabi, kaj bi za Atletico pomenilo, če bi moral spomladi evropsko slavo iskati v drugorazrednem tekmovanju. Pri Atleticu imajo preprosto dovolj evropskih lig in evropskih superpokalov, hočejo ligo prvakov, ki jo jim je dvakrat iz pred nosa vzel mesti tekmec Real. »Zares boli, v kako slabem položaju smo. Najhuje je, da nismo več odvisni od lastnih dosežkov, a predvsem se moramo zamisliti, da smo po štirih tekmah še vedno brez zmage. Vsi moramo sprejeti kritiko in se nekaj naučiti. Če smo po zmagah veseli nogometaši, trenerji, direktorji in navijači, potem smo isti ljudje odgovorni tudi za neuspehe,« je s kislim obrazom govoril Gabi.

Nekje med selitvijo med starim Calderonom in novim Metropolitanom na drugo stran Madrida se je očitno izgubila čarobna moč Diega Simeoneja. Svojih nogometašev ne zna več prepričati, da z velikim zagonom in nenehnim pritiskom strejo nasprotnika, čeprav imajo manj igralske kvalitete. Resda pri Atleticu zaradi kazni Mednarodne nogometne zveze poleti niso smeli registrirati novih nogometašev, vendar so zato v klubu ostali vsi zvezdniki. Neprepoznaven je Antoine Griezmann, upočasnil se je razvoj Yannicka Carrasca, v napadu so povsem hladni Kevin Gameiro, Fernando Torres, Luciano Vietto, v zvezni vrsti je brez sape Koke, v obrambi ima težave Diego Godin … Edina, ki sta na dostojni ravni, sta zgolj vezist Saul in vratar Jan Oblak. Marsikdaj bi Atletico izgubil še več točk, če ne bi z izvrstnimi obrambami blestel slovenski čuvaj mreže. Pozimi bosta moštvo sicer okrepila Diego Costa in Vitolo, a za ligo prvakov bo že vse prepozno.

»Sem najodgovornejši za nastalo situacijo,« je priznal trener Simeone. »Ne preostane nam drugega, kot da spremenimo našo podobo in izzovemo usodo. Najprej moram zmagati obe naši tekmi, potem pa bomo videli, kam nas bo odneslo življenje.«