Čeferin ob letu osorej še močnejši kot v Atenah

Ljubljana – Danes mineva leto dni od volitev predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA), na katerih je kandidat NZS Aleksander Čeferin premagal Nizozemca Michaela van Praaga. Članice Uefe so zaznale reformni program Grosupeljčana, ga podprle z izidom 42:13, po letu dni pa je možno oceniti uspešnost implementacije programa nekdanjega predsednika NZS.

Čeferin je prepričljivo porazil Nizozemca, zato so bila pričakovanja članov nogometne družine upravičeno visoka. Ko je tik pred volitvami v luksuznem hotelu Grand Resort Lagonissi, 50 kilometrov južno od atenskega pristanišča Pirej, zatrdil, da bo uresničil obširen volilni program, mu številni niso verjeli. Toda že na prvem rednem kongresu Uefe se je zgodilo prav to. Odločil se je za celovit reformni paket načete organizacije, aprila je dal na glasovanje sveženj sprememb in dobil soglasno podporo delegatov. Ti so med drugim potrdili omejitev mandatov predsednika in članov izvršnega odbora Uefe na največ tri, sprejeli pravilo, po katerem morajo kandidati za izvolitev v IO zasedati enega od izvršnih položajev v nacionalnih zvezah, uvedli dva sedeža v IO za združenje najbogatejših klubov (ECA) – pozneje sta to postala Karl-Heinz Rummenigge (Bayern) in Andrea Agnelli (Juventus) – in v Uefin statut zapisali etično in dobro vodenje organizacije.

Uefa je pozneje na Čeferinov predlog – zavoljo odličnega poslovanja v letu 2016 – razdelila po milijon evrov vsaki od 55 članic, ob tem je na zasedanju sveta Fife iztržila, kar je želela: na svetovnem prvenstvu leta 2026 bodo imeli Evropejci zagotovljenih 16 položajev. Spremenjen format lige prvakov v sezoni 2018/19, o katerem smo pisali v ponedeljkovem Delu, je sprejel stari izvršni odbor Uefe dva dni po Čeferinovi zmagi, a mu novo vodstvo ni nasprotovalo.

»Dosegli smo dober kompromis. Najbogatejši klubi iz štirih držav so zahtevali 24 zajamčenih mest v ligi prvakov, kar ne bi bilo sprejemljivo za članice Uefe; po novem jih bodo imeli 16 od 32. Pogovarjamo se lahko le o distribuciji sredstev,« je zatrdil Čeferin, ki se je v začetku tedna mudil v Jordaniji. Skupaj z jordanskim princem Alijem – slednji je prvi mož tamkajšnje nogometne zveze in vplivni podpredsednik Fife – sta odprla nogometno igrišče v standardni velikosti tik ob meji s Sirijo, ki so ga zgradili s sredstvi Uefine fundacije. »V kampu je 80.000 beguncev, slabih 5000 otrok redno igra nogomet in šele ob obisku tako žalostne zgodbe se zaveš, kako strahovito povezovalno moč premore nogomet. Zavoljo neverjetne priljubljenosti te igre lahko začasno ustavimo celo vojne in dosežemo, da se tudi najbolj sprti politiki začnejo pogovarjati,« je povedal Čeferin, ko smo ga ujeli po vrnitvi v Švico.

Danes bo v Nyonu dočakal natančno leto dni od zmage v Grčiji, s katero je osupnil del Evrope, ki ni verjel, da lahko nasledi Michela Platinija kandidat iz »majhne« Slovenije. Čeferinov tabor, v katerem so bili med prvimi Skandinavci, Italijani, Rusi in države jugovzhodne Evrope, je želel vrniti ugled Uefi, ki sta ga načela njegov predhodnik Michel Platini in tedanji prvi mož Fife Sepp Blatter. Stara celina je ponudila rešitev: na vrh Fife se je zavihtel Gianni Infantino, ob Ženevsko jezero s plebiscitarno podporo Čeferin, ki danes uživa še večjo podporo članic kot lani.

»Dosledno smo izpolnili predvolilne obljube. Če bi bile volitve danes, bi prejel nemara soglasno podporo delegatov,« je zatrdil Čeferin, pred katerim pa so novi izzivi. »Naša prednostna naloga je zagotoviti tekmovalno ravnovesje (ang. competitive balance) in ohraniti zakonitosti finančnega ferpleja. Toda Uefa sama ne more rešiti kompleksnega problema. Če bi Uefa denimo omejila maso plač za klube v ligi prvakov na 200 milijonov evrov, v premier league pa bi nekoč narasla na milijardo, ne bi dosegli nič,« je prepričan Čeferin. Tudi zavoljo naj bi dobilo sedež v izvršnem odboru Uefe združenje profesionalnih lig (EPFL), Čeferin pa želi posaditi za mizo tudi sindikat nogometašev (Fifpro).