Čez Atlantik po novo poglavje

Kakšen sanjski uvod! Tako so v včerajšnji izdaji uglednega Chicago Tribune začeli poročilo o tekmi mestnega nogometnega moštva. Prvič se je namreč v dresu kluba Chicago Fire predstavil Bastian Schweinsteiger in za začetek očaral navzoče z imenitnim golom v 17. minuti, ki pa nato ni zadostoval za želeno zmago proti tekmecem iz Montreala (2:2).

A športno mesto, ki diha zlasti za ameriški nogomet (Bears), je razdeljeno na dva tabora v bejzbolu (Cubs in White Sox), se priklanja izjemni tradiciji v košarki (Bulls) in zdaj stiska pesti za Stanleyjev pokal moštva Blackhawks, po videnem v sezoni dejansko favorita končnice, je oživelo tudi na klasičnem nogometnem štadionu. Obstajajo mesta onstran Atlantika, kjer imajo več uspeha z nogometno žogo in temu primerno tudi navijaškega zanesenjaštva, toda prav ta zadnji konec tedna v marcu ostaja posebej zapisan v dokumentaciji dogajanja kluba Chicago Fire – skozi vrata je vstopil Bastian Schweinsteiger, pred tremi leti eden ključnih mož nemške reprezentance na poti k naslovu najboljše na svetu. Njegova predstava v finalu z Argentino ostaja v spominu kot imenitna tako po številu natančnih in smiselnih potez kot tudi izjemni bojevitosti in pripadnosti nemškemu belo-črnemu dresu.

Takšen je bil vselej tudi pri svojem Bayernu, med münchenskih občinstvom je v dobrem desetletju užival prav poseben status, njegova številka 31 na dresu je bila vselej pod posebnim drobnogledom, v klubski prodajalni pa za navijače tako privlačna kot voda v Sahari. Vse je šlo kot po maslu, dokler svojih pretirano trmastih odločitev ni začel uveljavljati tedanji šef stroke Pep Guardiola, predstave priljubljenega »Schweinija« pri klubu niso bile več tako učinkovite kot pri izbrani vrsti. Po trinajstih letih je zaprl dveri slačilnice v Münchnu, za domačim fantom so številni privrženci takrat jokali, izjemnega trojčka na Bavarskem vzgojenih asov (Lahm, Müller, Schweinsteiger) ni bilo več. Takrat devetindvajsetletnik se je preselil na Otok, prestop k Manchester Unitedu je odmeval, ne nazadnje je bilo za marsikoga med poznavalci prav, da bo svoji imenitni karieri z zelenic bundeslige pristavil še novo poglavje med angleško nogometno elito. A tam to ni bil več dobri stari »Basti fantasti« ali »Schweini«, precej bolj je strani časnikov polnil zaradi romance in pozneje poroke z mično srbsko teniško igralko Ano Ivanović kot pa zavoljo predstav na igrišču.

Prav nedavno teniško upokojena Beograjčanka pa je s svojim izjemno urejenim videzom in športno postavo pritegnila pozornost tudi ob tem koncu tedna v Chicagu, ko so se obiskovalci izmenjaje obračali k loži za povabljene, kjer je sedela, ter proti zelenici, kjer je rdečo nit igre vlekel dolgoletni nemški reprezentant. »Pa saj se mnogi na štadionu še niti ne zavedajo, kako sijajnega igralca imamo zdaj pri moštvu: zabijal bo gole, podajal, se vračal v obrambo in gradil napade,« ni skrival navdušenja Dax McCarty, igralec zvezne vrste pri Chicagu, kjer zdaj nogometni navdušenci sanjajo o tem, da bi s prihodom svetovnega prvaka in zmagovalca lige prvakov lahko dočakali lovoriko v severnoameriškem klubskem prvenstvu (MLS). Doslej edino je Chicago Fire osvojil leta 1998.

In Schweinsteiger? »Četudi na tej moji prvi tekmi v Chicagu nismo zmagali, uživam v spoznanju, da spet igram nogomet. Predolgo sem že počival,« je dejal po premieri, na kateri je v 17. minuti zabil z glavo vodilni gol. V nadaljevanju je večkrat privabil aplavz tribun in občudovanje novih soigralcev. Potem ko ga je v tej sezoni Jose Mourinho le štirikrat poslal na igrišče v rdečem dresu Uniteda, je zdaj nogometno prav oživel. Resda bo po 14 milijonih evrov letno, kolikor mu je zagotavljala pogodba v Angliji, poslej zaslužil slabih deset milijonov manj, a precej bolj bo sproščen, v nogometu bo dejansko spet užival. Rad bi pomagal Chicagu, najslabšemu moštvu zadnjih dveh let v MLS, pri novem vzponu, izboljšal naj bi tudi znanje materinščine svoje soproge. Veljko Paunović, glavni trener Chicaga, prihaja tako kot Ana Ivanović iz Partizanove športne šole.