Tiskane izdaje
Jose Mourinho: »Eusebio je nesmrten«; Cristiano Ronaldo: »Eusebio je večen.« Če rojaka, ki tako močno zaznamujeta nogometno sedanjost, izrazita spoštovanje s temi besedami, se telesna smrt zdi vsaj malce manj tragična. Gospa s koso je po 71 letih obiskala tudi portugalsko legendo, ki ji je že nekaj let močno pešalo zdravje.
Eusebio si je v simboličnem smislu izbral pravi čas za slovo. Umrl je manj kot dva meseca po tem, ko ga je na večni lestvici strelcev za Portugalsko prehitel Ronaldo. Toda dilema, kdo je večji, je še vedno živa. Eusebio je na 64 tekmah za Portugalsko dosegel 41 golov, dva manj od Ronalda, ki pa je zbral 106 nastopov. Eusebio in Ronaldo si nikdar nista bila preveč blizu. Nenazadnje je Eusebio še lani izjavil, da je Lionel Messi zanj boljši nogometaš od Ronalda. Tudi strelske krone ni kar tako predal in bil žalosten, ko mu je CR7 porušil rekord. »Ne moreva se primerjati. Očitno je zdaj lažje zadevati kot v mojih časih. Jaz nikoli nisem igral proti Liechtensteinu ali Azerbajdžanu.«
Smrt ni prišla kot strela z jasnega. Eusebio je bil v zadnjih dveh letih zelo šibkega zdravja in reden gost v bolnišnicah. Med obiskom EP 2012, ki so mu ga zdravniki odsvetovali, je doživel infarkt. Dokončno ga je srce izdalo včeraj okrog tretje ure zjutraj. »Eusebio je bil v zadnjem času res nekoliko šibek, a tega nisem pričakoval,« je bil presenečen Joao Malheiro, avtor biografije Eusebio – moja zgodba.
Posmrtne ostanke so sinoči prinesli na Štadion luči v Lizboni, pred katerim stoji Eusebiev kip. Navijači Benfice so se lahko poslovili od najboljšega igralca v zgodovini kluba. Z Benfico je v 15 letih osvojil 11 naslovov portugalskega prvaka in pokal evropskih državnih prvakov. Leta 1962 je v finalu premagal Real Madrid z legendarnim Alfredom di Stefanom in Ferencem Puskasem. Slednji je sicer zabil vse tri gole za Real, a Eusebio je zadnja na tekmi, ki se je končala s 5:3. Bil je tudi dobitnik dveh zlatih nogometnih čevljev za najboljšega strelca v Evropi in razglašen za evropskega nogometaša leta 1965.
»Kralj! To je velika izguba za vse nas. Eusebio je največji!,« je dejal Luis Figo, rekorder s 127 nastopi za Portugalsko. »Večni Eusebio, počivaj v miru, je na facebooku zapisal kapetan Ronaldo. »Odraščal sem z Eusebiom in Amalio (Rodrigues, pevka in igralka, op . p.), ki sta bila simbola Portugalske in sta preprosto nesmrtna,« je povedal trener Mourinho in dodal: »Bil je navdih za vse nas in tudi po koncu kariere je sledil nogometnim vrednotam in načelom, ki so ga naredili velikega.« »Obstajajo nogometni princi, ampak Eusebio sodi v galerijo kraljev,« pa je dejal nekdanji trener Benfice Toni.
Na 745 uradnih tekmah je zabil neverjetnih 733 golov. Na svetovnem prvenstvu je nastopil samo enkrat, leta 1966 v Angliji, pa tedaj še najbolj zasijal. Z dvema goloma je izločil Brazilijo, v četrtfinalu je po zaostanku z 0:3 nasul štiri gole Severni Koreji. V polfinalu ga je sicer zaustavila domača obramba, v tekmi za 3. mesto pa je zadel za zmago proti Sovjetski zvezi in bil z devetimi goli najboljši strelec mundiala. Poraz v polfinalu mu nikdar ni dal miru in je v enem zadnjih intervjujev izjavil: »Bil sem najboljši nogometaš na svetu, najboljši strelec v Evropi in na svetu. V karieri sem osvojil vse razen svetovnega prvenstva.«
Med mnogimi legendami, ki so izkazale čast legendi, je tudi Alex Stepney, nekdanji vratar Manchester Uniteda, ki je z znamenito parado ubranil Eusebiev strel ob koncu finala na Wembleyju leta 1968. »Ko sem že ubranil strel, sem s kotičkom očesa pred vrati še vedno videl Eusebia. Šele kasneje sem spoznal, da mi je zaploskal, preden je stekel stran. To pove vse, kakšen športnik in človek je bil.«
