Domovino je zavrnil, Barço težko

Dvoboj Leicestra in Seville prinaša tudi trenerski dvoboj med Jorgejem Sampaolijem in Claudiom Ranierijem.

Objavljeno
22. februar 2017 00.17
SOCCER-CHAMPIONS-SEV-LEI/
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec

Sevilla – Včasih je prav težko razumeti nogomet, če ga ocenjujemo zgolj po dejstvih na papirju. Leicester je angleški prvak, vodi ga uradno najboljši trener na svetu, v Španijo pa je prišel kot prvouvrščeni po skupinskem delu lige prvakov. Toda veliko presenečenje bo, če v četrtfinale ne bo napredovala Sevilla.

Kaj vse se lahko spremeni v zgolj letu dni, je znova dokazal Leicester. V pretekli sezoni angleškega prvenstva je bil po 25 kolih gladko na vrhu s 53 točkami, a leto dni kasneje je pri 21 točkah in tik nad prepadom v drugo ligo, že čez nekaj dni pa lahko pristane celo na zadnjem mestu. Povsem prav so torej imeli tisti, ki so trdili, da je realnost Leicestra boj za preživetje med prvoligaši, in ne angleški naslov. In med temi je bil tudi trener angleških lisic Claudio Ranieri, a kaj ko so ga poslušali le redki, zato ga zdaj podijo iz kluba.

Z dosežki iz pretekle sezone bi bil Leicester tudi tokrat precej težko angleški prvak. Trenutno bi za sedem točk zaostajal za Chelseajem in imel točko prednosti pred Manchester Cityjem ter tri pred Tottenhamom in Arsenalom. Vsi ti podatki potrjujejo dejstvo, da so imeli v prejšnji sezoni kolektivni kolaps vsi največji angleški klubi, zato je bilo več možnosti za presenečenje.

Včasih je prav težko razumeti nogomet, če ga ocenjujemo zgolj po dejstvih na papirju. Leicester je angleški prvak, vodi ga uradno najboljši trener na svetu, v Španijo pa je prišel kot prvouvrščeni po skupinskem delu lige prvakov. Toda veliko presenečenje bo, če v četrtfinale ne bo napredovala Sevilla.


Kaj vse se lahko spremeni v zgolj letu dni, je znova dokazal Leicester. V pretekli sezoni angleškega prvenstva je bil po 25 kolih gladko na vrhu s 53 točkami, a leto dni kasneje je pri 21 točkah in tik nad prepadom v drugo ligo, že čez nekaj dni pa lahko pristane celo na zadnjem mestu. Povsem prav so torej imeli tisti, ki so trdili, da je realnost Leicestra boj za preživetje med prvoligaši, in ne angleški naslov. In med temi je bil tudi trener angleških lisic Claudio Ranieri, a kaj ko so ga poslušali le redki, zato ga zdaj podijo iz kluba.

Z dosežki iz pretekle sezone bi bil Leicester tudi tokrat precej težko angleški prvak. Trenutno bi za sedem točk zaostajal za Chelseajem in imel točko prednosti pred Manchester Cityjem ter tri pred Tottenhamom in Arsenalom. Vsi ti podatki potrjujejo dejstvo, da so imeli v prejšnji sezoni kolektivni kolaps vsi največji angleški klubi, zato je bilo več možnosti za presenečenje.

Prvič v zgodovini kluba je Leicester še vedno dejaven v evropskem tekmovanju tudi po božiču, v goste pa je odšel k tekmecu, ki ni še nikoli preskočil osmine finala lige prvakov. Kljub temu bi bila senzacija, če Sevilla ne bi napredovala v četrtfinale. V španski ligi namreč diha za ovratnik Barceloni, štadion Sanchez Pizujan pa je edini gostujoči objekt, na katerem je v tej sezoni padel madridski Real.

Sevilla je vnovič rehabilitacijski klub za nogometaše, ki so si polomili zobe v bolj zvenečih klubih. Pablo Sarabia je pozabljeni Realov talent, Stevan Jovetić je bil neuspešen pri Manchester Cityju in Interju, Samir Nasri je prav tako pogorel pri Cityju. V Sevilli so znova zablesteli, obenem pa dokazali, kako dober nos ima športni direktor Ramon Rodriguez Verdejo, bolj znan kot Monchi. V enega najboljših vezistov na svetu se je razvil tudi Francoz Steven N'Zonzi (pred tem Stoke), zato se Sevilli niti najmanj ne poznajo odhodi Kevina Gameira (Atletico), Grzegorza Krychowiaka (PSG) in Everja Banege (Inter). Kvečjemu je lahko vseh trem žal, da so sploh zapustil sončno Andaluzijo.

V Sevilli še naprej kot svetnika častijo trenerja Jorgeja Sampaolija. Vodstvo kluba je zanj že pripravilo novo, izboljšano pogodbo, saj Sevilla letos odstopa po rezultatih in igri, toda v ozadju je strah, da bi argentinska trenerja zvabil kakšen slovitejši klub. V strmem padcu je Barcelona, a četudi se bo katalonski ponos do konca sezone še pobral, je precej verjeten odhod trenerja Luisa Enriqueja. »Razmišljam samo o Sevilli,« je bil kratek in diplomatski Sampaoli. »Toda nihče ne ve, kaj se bo dogodilo v prihodnosti,« je še pristavil.

Težko bi pri Sevilli kaj zamerili Sampaoliju, če bi poleti res odšel v Katalonijo. Če je ob prvi sanjski ponudbi ostal zvest andaluzijskemu klubu, bi bilo skoraj nehvaležno, če bi mu oteževali življenje pri drugi. Sampaoli je namreč konec poletja že zavrnil mesto argentinskega selektorja, nedvomno sanjsko službo za vsakega argentinskega trenerja.