Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred šestimi dnevi je bil star 21 let. Dva dni pozneje se je za rojstni dan nagradil z lepima dariloma: proti Zavrču je zabil dva gola, s prvim je postal strelec najhitrejšega gola v 1. SNL. Zanj je potreboval le 11 sekund. Junak 19. kola je bil veliki up Celja Benjamin Verbič.
Napadalec iz Vojnika bi imel lahko sanjski november, toda še en mejnik je preprečila nesreča. Prvi nastop za člansko reprezentanco mu je »ukradla« silna zavzetost mariborskega upa Petra Stojanovića, ki ga je na enem od treningov tako »pokosil«, da je Benjamin namesto na seznamu za tekmo s Kolumbijo končal med poškodovanimi.
»Če se pošalim, bilo bi že kičasto, če bi še doživel krstni nastop v reprezentanci. Ampak, bilo je, kar je bilo. Ne razmišljam več o tem, pred menoj so novi izzivi, tekme, treningi,« se je trdno na tleh po mesecu golov, rekordov in seveda rojstnega dne dotaknil dosežkov napadalec s št. 7 na celjskem dresu. V njem je igral že 89 tekem, 6954 minut in dosegel 22 golov.
Za prepričevanje selektorja Srečka Katanca bo imel Benjamin še veliko priložnosti, še prej bi jih veljalo izkoristiti v slovenskem prvenstvu, kjer je v dosedanjem delu tekmovanja statistično najboljši napadalec. Za prvima strelcema Mariborčanoma Luko Zahovićem in Marcosom Tavaresom zaostaja samo za gol (8:9), toda za razliko od vijoličnih tekmecev, ki sta le zabijala, je Verbić tudi podajal. Zbral je namreč tudi 6 asistenc. Kaj Benjaminu prinaša več užitka, zabijanje golov ali preigravanja? To vprašanje je tudi zanj prijeten privilegij, na katerega odgovor izstreli brez pomislekov.
»Ko se mi posreči spektakularno preigravanje, začinjeno z asistenco, je zadovoljstvo popolno. Seveda mi zelo prija tudi zabijanje golov,« se je opredelil Benjamin, ki je tudi razrešil svoj profil napadalca. »Ne sodim med tipične strelce, predvsem sem bolj raznovrsten napadalec. Zabijanje golov je lahko le nadgradnja drugih odlik. Mislim, da sem najboljši v preigravanju in vodenju žoge.«
Benjamin izžareva samozavest, tako kot moštvo, ki je v SNL nanizalo že 17 tekem brez poraza. Toda za Celje in zanj bo največji izziv prav zadnje dejanje jesenskega dela prvenstva z vrhuncem v Domžalah. Domača zasedba, ki si je že zagotovila naslov najboljšega v prvem delu sezone, bo gostila ambiciozne Celjane.
»To bo tekma, ki bo postavila piko na i odlične jeseni. Na vsak način je naš cilj zmaga, toda z njo se ne obremenjujemo. Trener nam je jasno povedal, da je pred nami darilo, ki ga je treba vzeti, če želimo pozimi trenirati in načrtovati šampionsko pomlad. Zakaj pa ne? Smo samozavestni, vse tekmece smo že premagali, tudi Domžale, ki nam, kot sta pokazali tekmi, ustrezajo. Ne bojim se, da bi nas kdo označil za nadute. Mi smo še vedno skromni, a se zavedamo, česa smo sposobni. Igrali bomo sproščeno, upam, da bo tekma spektakularna. In, da, favoriti smo. Domžalčani bodo oslabljeni, a najbrž toliko bolj nabrušeni,« je bil Benjaminov izčrpen pogled v soboto. Ta bi lahko spremenila njegovo smer v karieri na zahod v tujino ali pa na vzhod v Maribor.
»Kdo v Sloveniji, si ne želi igrati za Maribor, v ligi prvakov? Selitev v Maribor bi pomenila korak naprej v mojem razvoju in vem, da bom prej ali slej odšel iz Celja. Ampak ko bom šel, bom šel premišljeno. Zdaj velja le eno pravilo: sem nogometaš Celja in sem mu stoodstotno predan,« je zaokrožil kljub letom že kar izkušen nogometaš v slovenski ligi, ki se niti v družinskem okolju ne more izogniti nogometnim temam. Oče Antun in 5 let starejši brat Boštjan sta tudi igrala nogomet, mati Zdenka je zadolžena, da so njeni moški »fantje od fare«.
