FIFA bi morala kotirati na newyorški borzi NYSE

Ljubljana – Najbrž ni naključje, da bo danes prišlo do zamenjave oblasti na Svetovni nogometni zvezi. FIFA naj bi prvič po letu 2001 končala poslovno leto z izgubo, tako močno so načeli njen ugled korupcijski škandali. In čeprav je bivši predsednik Sepp Blatter močno izboljšal poslovanje FIFA, je njegov izsiljeni sestop z vrha le prvi korak do morebitnih lepših časov za krovno nogometno hišo.

Svetovna nogometna družina je dolgo žela sadove uspešne poslovne filozofije Seppa Blatterja, ki je spretno izkoristil globalizacijo in pripravljenost nekdanjih držav tretjega sveta na megalomanske investicije v nogomet. FIFA je postala športno-politični sogovornik najvišje ravni, pogosto močnejši od Združenih narodov. Zgovorna sta primera Irana in Severne Koreje izpred svetovnega prvenstva v Južni Afriki; česar tedaj niso mogli doseči ZN s sankcijami, je FIFA z grožnjo z izključitvijo z mundiala ... Blatter je skoraj podeseteril Fifine prihodke, ki so od njegove inavguracije leta 1998 rastli iz leta v leto. V enakem ritmu so naraščali tudi stroški dela in stroški poslovanja nogometne inštitucije iz Züricha, še hitreje pa so vodilni možje pletli pridobitniška omrežja po vsem svetu in se na koncu zapletli tako močno, da se niso znali izviti iz lastne mreže.

Afere so načele ugled in sprožile alarm pri večini pokroviteljev. Ti so združili svoje interese in decembra poslali FIFA nedvoumno sporočilo: brez iskrenih reform pozabite na nadaljnje sodelovanje. V pismu, ki ga je podpisalo pet sponzorjev in partnerjev FIFA, so zahtevali neodvisno preiskavo domnevne korupcije pri izboru prirediteljev svetovnih prvenstev 2018 v Rusiji in 2022 v Katarju ter izboljšanje načetega ugleda zveze. Pismo so podpisali Adidas, McDonald's, Coca-Cola, Visa in Budweiser, svojih podpisov nista prispevala le Gazprom in Hyundai.

Prvič po letu 2001 z izgubo

To je zelo pomenljivo; gre za delitev na sponzorje iz zahodnih držav, ki so izgubile bitko za SP 2018 in 2022, in sponzorja iz Rusije ter Azije. FIFA je že prej izgubila nekatere pokrovitelje, kot so Emirates, Sony, Castrol, Continental in Johnson & Johnson, zato bo po napovedi žvižgača iz izvršnega odbora FIFA končala poslovno leto 2015 s približno 100 milijonov evrov izgube. To je prva izguba za organizacijo po letu 2001, saj ne gre za majhne zneske. Coca-Cola je denimo za pokroviteljstvo v obdobju 2005–2012 prispevala 370 milijonov evrov, Adidas za obdobje 2008–2014 240 milijonov €, Gazprom za čas do ruskega turnirja (2014–2018) 85 milijonov €.

Vodstvo FIFA, ki jo začasno vodi predsednik Kamerunske nogometne zveze Issa Hayatou, je obljubilo neodvisno preiskavo domnevnih nepravilnosti, napovedalo iskrene in temeljite reforme organizacije ter ukrepe, s katerimi bi omejilo poslovno prakso, ki je vladala v satelitskih konfederacijah po drugih celinah. »Že« lanskega avgusta so za predsednika Fifinega komiteja za reforme ustoličili Françoisa Carrarda, ki je napovedal obsežen reformni paket. Gre za trinivojske reforme – spremembe vodstva FIFA, upravljanja organizacije in sodelovanja vseh. Konkretne rešitve, ki jih je podprl izvršni odbor, so novi 36-članski svet FIFA, v katerem bi bilo najmanj 6 žensk – ta organ bi nasledil izvršni odbor –, omejitev predsednikovanja na tri štiriletne mandate, ločitev politične in upravljalske funkcije, zmanjšanje števila odborov s 26 na 9 in večja vloga komisije za preverjanje integritete funkcionarjev. Del novega reformnega paketa bo tudi nov načrt sponzorstev: po novem bo imela FIFA med 6 in 8 partnerjev (letni prispevek 30 milijonov dolarjev na partnerja), šest do osem pokroviteljev mundiala in do dvajset regijskih sponzorjev, od tega največ štiri na celino. Tako bi odpravili odvisnost od največjih pokroviteljev in v delovanje FIFA vključili večji del sveta.

A vse to naj ne bi ponujalo jamstva za pregledno poslovanje Svetovne nogometne zveze. Najbolj radikalno zamisel za večjo transparentnost poslovanja FIFA je predstavil ekonomist Stefan Szymanski, ki je predlagal, da postane FIFA javno podjetje, ki bi kotiralo na newyorški borzi vrednostnih papirjev NYSE. Po njegovem bi FIFA prišel prav boljši nadzor nad 474 zaposlenimi, poslovanje znotraj ameriškega pravnega sistema in po pravilih delniške družbe, saj bi profitni motiv sam po sebi oklestil stroške delovanja organizacije. Države članice FIFA bi ohranile toliko vpliva, da družbe ne bi mogel kupiti nekdo, ki bi jo le zadolžil in zaprl. Ob tem bi v statutu družbe ostala zapisana skrb za razvoj nogometa tudi prek vsakoletnih donacij 209 nacionalnim zvezam. Noben kandidat za predsednika nima v programu takšne zamisli.