Glavno mesto nogometne Evrope

Na madridskem trgu Puerta del Sol, ki velja za srce glavnega mesta, sta na stavbi regionalne vlade izobešena velika plakata. Na tistem, ki je bližje severu, je dres Reala Madrid, na tistem, ki je malo bolj južno, pa dres Atletica Madrid.

»Jaz sem seveda za Real Madrid. Vemo, kateri klub ima največ lovorik na svetu,« je za Rekord povedal eden od zaposlenih v tej stavbi, na kateri izobešena plakata simbolizirata, da je Madrid glavno nogometno mesto v Evropi. »Toda veliko mojih sodelavcev je tudi na strani Atletica,« dodaja. Nogometne delitve med uradniki so samo majhen del tega, kar se v Madridu dogaja že 113 let, odkar so ustanovili Atletico samo leto dni po ustanovitvi Reala.

Ljudje imajo ponavadi radi zmagovalce in več desetletij je bilo to moštvo iz Chamartina – četrti, nad katero se dvigujejo nebotičniki bank in svetovalnih podjetij ter kjer menedžerji med odmori odhajajo na kavo v Starbucks. Mimo teh ljudi, ki se jim vedno nekam mudi, se počasi pomikajo turisti iz Azije s fotoaparati in poskušajo ovekovečiti trenutke ob štadionu Santiago Bernabeu – kraju, v katerem hranijo deset velikih pokalov evropskih prvakov.

Pot do tja vodi po aristokratski ulici Paseo de la Castellana, po kateri ponosno korakajo nekateri od 91.846 članov s klubskimi izkaznicami. »Vedno smo bili in vedno bomo pred Atleticom. Po zgodovini, uspehih, priljubljenosti ... po vsem,« pravi 24-letni Alejo Casasnovas.

Toda nekoliko bolj južno, kjer se na opoldanskem soncu blešči reka Manzanares, visi napis, na katerem piše: »Nikoli ne nehaj verjeti.« Del mesta, v katerem deluje nekdanja pivovarna Mahou, se je vedno razlikoval od severne soseske. To je kraj, kjer je tradicionalno živel nižji in srednji razred, zaradi katerega je Atletico postal ljudski klub.

Triintridesetletni Rafael Rodriguez Gomez je več let poslušal očetove zgodbe o mogočnem klubu, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih osvajal naslove španskega prvaka. Toda to je bila predvsem preteklost, vse dokler niso nogometaši v rdeče-belih majicah leta 2013 zmagali v derbiju, prvič po 14 letih, nato pa osvojili prvenstvo. »Vzdušje se je tu spremenilo. Ljudje zdaj verjamejo, da je vse mogoče, ne samo v nogometu, ampak tudi v njihovih življenjih,« pravi Rafael v Prehodu melanholičnih (Paseo de los Melancolicos), ulici, ki vodi do štadiona. Legenda pravi, da so nekoč pred davnimi časi ulico poimenovali navijači Atletica, ki so se vračali domov žalostni zaradi pogostih porazov.

Po napredovanju v finale lige prvakov in boju do samega konca v prvenstvu je občutek manjvrednosti popolnoma izginil, zato so se na mestnih balkonih pojavile rdeče-bele zastave, čedalje več otrok je oblečenih v progaste majice. Hkrati pa z največje veleblagovnice El Corte Ingles mimoidoče opazuje Cristiano Ronaldo, model proizvajalca spodnjega perila. Z velikanskega plakata na sosednji zgradbi gleda zamišljen obraz Ikerja Casillasa, dolgoletnega kapetana Real Madrida, zdaj pa vratarja Porta.

Mestno srce razkriva, da je Real še vedno simbol moči, uspeha, bogastva in monarhije, Atletico pa ljudski klub. »Srečni smo, da igramo pred takšnim občinstvom. Všeč mi je, da znajo prepoznati našo skupnost, kolektivni duh, s katerim se lahko pohvali malokatero moštvo,« pravi Koke, 24-letni zvezni igralec Atletica, rojen v delavski četrti Vallecas, sicer domu tretjega madridskega kluba Raya.

Občinstvo na Santiago Bernabeuu vedno pričakuje največ in kadar igra ne zadovolji njihovih pričakovanj, sledijo žvižgi lastnim igralcem. »To je tu nekaj običajnega, saj gre vendarle za največji klub na svetu. Ljudje kupujejo drage vstopnice in imajo pravico pokazati, kdaj so zadovoljni in kdaj ne,« pravi levi bočni branilec Marcelo. »Toda nogomet se je že zdavnaj spremenil. Tekme proti finančno šibkejšim moštvom so vedno prave bitke. Denar ni odločilen,« dodaja.

Real Madrid, katerega vrednost ocenjujejo na 3,6 milijarde dolarjev, je najpremožnejši športni klub na svetu po podatkih ameriškega finančnega časopisa Forbes. V Atletico je medtem prišel kitajski kapital, potem ko je družba Wanda kupila 20 odstotkov njegovih delnic.

»Atletico se že nekaj časa hitro uveljavlja po vsem svetu, vendar je Real Madrid še vedno najzanimivejši,« pravi Manuel Pereira Ramos, dopisnik portugalskega športnega časopisa A Bola iz Madrida. »Mnogi prihajajo sem gledat zvezdnike.«

Število registriranih članov Atletica je preseglo številko 60.000 pred tremi leti, tik pred osvojitvijo naslova španskega prvaka, kar je za tretjino manj v primerjavi s številom članov Real Madrida. Kraljevski klub tradicionalno podpirajo višji družbeni sloji, konservativci, številni tujci in Španci zunaj Madrida.

Mesto ni strogo razdeljeno na četrti enih in drugih, poleg tega med derbiji ni neredov. Najradikalnejši skupini Ultras Sur, ki ji je klubska uprava prepovedala prihajati na štadion, in Frente Atletico ne preneseta ena druge ter sta obe desno in nacionalno usmerjeni, zato na štadionih vihra veliko španskih zastav. Med derbiji ni sovraštva kakor, denimo, v Beogradu med tekmami Crvene zvezde in Partizana, ni politično motiviranih spopadov kakor med tekmami Lazia in Rome v Rimu ali verske nestrpnosti, kakršno je čutiti med privrženci Celtica in Rangers v Glasgowu.

Toda v Madridu na dan nogometnega derbija vse obstane. Ljudje pozabijo na vsakodnevne tegobe, brezposelnost in krizo, zaposleni pa poskušajo čim prej zapustiti delovno mesto. Nogometni zanos zajame ženske, otroke, mlade, stare ... V majhnih in za slovenske razmere neurejenih četrtnih barih so izobešene zastave, v podzemni železnici ljudje listajo po športnih časopisih, na ulicah komentirajo igralce. Dekleta poskušajo izvedeti, ali ima kdo kakšno odvečno vstopnico.

»Trenutno imamo v mestu dve izjemno izenačeni moštvi, zato je derbi še toliko bolj vznemirljiv,« pravi Anton Meana, novinar športnega radia Marca s sedežem v Madridu.

Evforija doseže vrhunec v središču mesta okoli vodnjakov, oddaljenih približno sto metrov. Privrženci Reala slavijo zmage ob spomeniku rimske boginje plodnosti Kibele, navijači Atletica pa se zbirajo ob vznožju spomenika boga morja Neptuna.

»Težko je reči, katero moštvo je močnejše. V prihodnjih sezonah nas čaka veliko negotovih bitk,« sporoča Meana.