Goriški Bošnjak, ki ga pogreša Olimpija

1. SNL: Rifet Kapić eden od glavnih režiserjev goriške zmage v Stožicah.

Objavljeno
30. marec 2017 23.37
Gorazd Nejedly
Gorazd Nejedly
Ljubljana – »Zmaga je bila sad moštvene igre,« se je Rifet Kapić tovariško izognil vlogi glavnega junaka v Stožicah. Bošnjak iz Cazina je izpeljal tekmo po svojem okusu, zabil mojstrski gol in tekmecem iz Olimpije »prodal« nekaj trikov, po katerih je bilo vidno, da sodi v kategorijo nogometašev z ustvarjalnim DNK.

Gorica je vroča, zmaga v Stožicah je bila že četrta spomladi in le Maribor je bil v Novi Gorici premočan tekmec, nikakor pa ne toliko boljši. Usklajenost igralcev, red v igri in imeniten točkovni izkupiček so sad dobrega dela strokovnega štaba s trenerjem Miranom Srebrničem v glavni vlogi ter njegovih pomočnikov, nekdanjih nogometašev šampionske Gorice in bivših reprezentantov Boruta Mavriča, Andreja Komaca, Simona Živca.

Na igrišču je bil 21-letni plejmejker Kapić igralec s pooblastili, česar ni bilo težko videti. Ni opravljal garaških del, ni pretekel številnih kilometrov v visokem ritmu ali bil ostrih bitk s tekmeci, toda ko je prišel na vrsto, da je uprizoril čim boljših »pet minut«, je razkril svoja najmočnejša orožja, lucidnost, tehnično dovršenost, pregled igre ... Igralca njegovih značilnosti bi potrebovala Olimpija. »Zavedam se svojih omejitev, toda tudi prednosti. Mojo vlogo na igrišču narekuje trener, jaz se samo trudim, da jo čim bolje izpeljem. Vem, da nisem šprinter, rad imam žogo v nogah, uživam v igri, ko imamo večjo posest,« je razkril, v kakšni vlogi se počuti najbolje, eden od najmočnejših goriških adutov, ki je zaprisežen privrženec Barcelone in njenega sloga igra.

Slovensko poglavje Kapićeve zgodbe se je začelo lansko zimo s prestopom iz češkega nižjeligaša. Toda to je bila le ena postojanka v njegovi sila pestri karieri. »Sarajevo me je odpeljalo iz Cazina. Odlično mi je šlo od nog, postal sem najboljši mladi igralec BiH, potem pa se je zataknilo pri podpisu prve profesionalne pogodbe. Prišlo je do zapletov in zahtev, ki jih nisem mogel sprejeti. S klubom sem se razšel in preko puljske Istre, Varnsdorfa (češki drugoligaš, op. p.) ter preizkusov pri Hajduku ter v Švici končal v Novi Gorici. Veliko sem tvegal, toda kot pravi pregovor, kdor ne tvega, nima dobička. Nisem se zmotil,« je na kratko opisal selitve zvezni igralec s prefinjeno »levico«, ki z velikim navdušenjem govori o izkušnjah v slovenski ligi.

»Všeč mi je liga, kljub dejstvu, da v njej ne kroži toliko denarja, je izjemno profesionalna. Idealna je za mlade igralce, morda celo najboljša za mlade nogometaše z Balkana.« Tudi pri Gorici ni kar prišel, videl in zaigral. Počasi se je privajal in v tej sezoni stopil v ospredje. »Naučil sem se, da je treba biti potrpežljiv. Ne hitim več, sem miren in poskušam opravljati svoje delo karseda zavzeto. Verjamem, da bo priložnost za nov izziv v zahtevnejši ligi slej ko prej prišla. Že pozimi sem bil blizu odhoda, a Gorica ni sprejela prenizke ponudbe. Prav nič me ni ujezila, ker vem, da bom z dobrimi predstavami privabil še več klubov. Vem, da mora tudi Gorica zaslužiti, in prav je tako.«

V Cazinu je šel Rifet skozi mlajše kategorije. Na domače ognjišče je zelo vezan, med drugim je gol proti Olimpiji posvetil prijatelju, ki je umrl prav na ta dan. »Doma je lepo, toda življenje je težko, denarja ni veliko. Prav to me motivira, da sem uspešen v tem, kar delam. Skozi nogomet želim vrniti ljubezen staršev, ki so mi omogočili, da mi ničesar ni manjkalo. Oče Suvad in mati Bekira pozorno spremljata mojo nogometno pot, prav tako starejši brat Adis,« je še poudaril Kapić, ki je v tej sezoni igral 23 tekem, v minuli 12. Statistično je enakovredno porazdelil gole in asistence – po 6. Pred zaključnim delom sezone pa Rifet ne skriva, da ga bolj kot osebni dosežki zanima uspeh kluba: »Moramo ujeti Evropo.«