Tiskane izdaje
Ljubljana – Andrej Razdrh in Ante Čačić sta tako rekoč že preteklost. Trener Olimpije si je po nizu slabih iger in izidov pri predsedniku in mecenu Izetu Rastoderju tako rekoč sam prislužil njegovo nezaupnico, trener Maribora pa ima vse manj zaupanja med igralci.
Kdo bo prej povlekel potezo in nastavil novega trenerja, Rastoder ali športni direktor Maribora Zlatko Zahović? To je po zakulisnih dejavnostih v obeh klubih osrednje vprašanje. Prvi mož Olimpije je sinoči ali pa danes zjutraj dopotoval s službene poti v Ekvadorju, a je prek svojih sodelavcev že sprožil iskalno akcijo za ustreznim trenerjem. Potem ko je vse od svojega prihoda v klub zaupal slovenskim strokovnjakom (Brane Oblak, Robert Pevnik, Safet Hadžić, Dušan Kosić, Bojan Prašnikar, Ermin Šiljak, Andrej Razdrh), je očitno napočil trenutek za prihod tujca.
Kandidata naj bi bila trenerja z odličnim nogometnim poreklom, nekoč reprezentanta Jugoslavije, Hrvat Zoran Vulić in Bošnjak Faruk Hadžibegić. V rahli prednosti je predvsem Hadžibegić, sicer zadnji kapetan razpadle Jugoslavije, ki je pretežni del igralske in trenerske kariere deloval v Franciji. Nazadnje je tam – v sezoni 2010/11 – vodil Avignon. Vulić je bil bolj ali manj povezan s hrvaškim nogometom in Hajdukom.
Pri Olimpiji so se do prihoda predsednika zavili v molk. Najodgovornejši za kadrovsko politiko, direktor Sanel Konjević, je po sobotni domžalski zaušnici (0:3) odstopil. Tretji ligaški poraz je bil le še eden v nizu polomij, potem ko je Olimpija v Evropi klecnila že na prvi oviri proti Žilini, v 1. SNL pa je šele na 6. mestu po zaslugi zmag proti zadnjim trem moštvom (Krki, Celju in Triglavu). Pri Olimpiji se zdi, da ni moža, ki bi vedel, na kakšen način in s kom doseči visoke in ambiciozne cilje.
S povsem drugačnimi težavami se ubadajo v vijoličnem taboru. Čačić je s svojimi potezami spravil v slabo voljo nogometaše in tudi športnega direktorja, ki po evropskih preizkušnjah ni skrival nezadovoljstva nad predstavami slovenskega prvaka in nemočjo proti močnejšim tekmecem. Zahović zavoljo Čačićevih izpolnjenih ciljev še ni posegel po skrajnem ukrepu, trenerjevi odstavitvi. Kdaj bo, je le še vprašanje dneva, potem ko so se načinu dela tega trenerja uprli najvidnejši igralci, s kapetani na čelu.
»Najprej naj se dogovorijo med seboj. To je njihova zadeva, če se ne bodo ujeli, bom ukrepal,« je previdno dejal Zahović. Hkrati je povedal, da 59-letni Zagrebčan, ki si je največ nezaupanja naprtil s favoriziranjem previdne in neprepričljive igre (v kvalifikacijah za ligo prvakov je Maribor ob treh neodločenih izidih in dveh porazih premagal le avtsajderja Birkirkaro), zaradi katere je trpel razvoj najsposobnejših igralcev, in domnevnim vzvišenim odnosom, ne bo dobil zajetnejše odpravnine. »Saj se ve, tri plače.« Tudi ta znesek pa ne bo tako majhen, saj Čačićeva mesečna plača presega 10.000 evrov.
Medtem ko naj bi Olimpija novega trenerja našla v tujini, bi Maribor bržčas najprej prečesal domači trg. A veliko izbire na njem ni več. Še najbližje vijolični klopi se zdi Mariborov nekdanji napadalec Ante Šimundža. V njegovem življenjepisu sicer manjka mednarodnih izkušenj, kar je za Zahovića ena od zahtev, a kaže upoštevati, da je Šimundža »otrok« Maribora, da je bil pred leti Milaničev pomočnik, da je zelo ambiciozen in da pozna razmere v Sloveniji in v moštvu. Da Šimundža ni ravno na »ti« z Zahovićem, ni toliko pomembno. V ospredju bi bili vendarle mariborski interesi.
In kdo drug, če ne Šimundža? V ožji krog naj bi sodil še en legendarni član evroligaškega Maribora, Stipe Balajić.
