Hamšik še ni ugnal Slovenije

Trnava – Mestu z nekaj več kot 60.000 prebivalcev, 45 minut vožnje severno od Bratislave, pripada zaradi zgodovinskih in kulturnih znamenitosti pomembna vloga na slovaškem zemljevidu, a odkar v omenjeni metropoli ni več ustreznega štadiona, je zdaj tu najpogostejše prizorišče pomembnih reprezentančnih preizkusov. Tako bo tudi danes, ko na Slovaškem praznujejo dan državne ustave.

Zadnji avgustovski teden je v deželi pod Tatrami ponudil še prav viden počitniški utrip. Po torkovem nacionalnem prazniku, dnevu vstaje proti okupatorjem v 2. svetovni vojni, bo danes sledil še dan ustave, drugič v treh dneh za običajne smrtnike ne bo delovnih obveznosti, trije dnevi dopusta pa so omogočili kar devetdnevni počitek. Zato so ceste, hoteli in gostinski objekti polni, a kot polna škatlica vžigalic bo bojda nocoj tudi štadion Antona Malatinskega, kjer si bo slovaška izbrana vrsta na stežaj poskusila odpreti vrata k drugemu velikemu nogometnemu spektaklu zapored.

Pred enim letom so namreč izbranci uspešnega selektorja Jana Kozaka igrali na euru v Franciji, se prebili skozi prvi krog, nakar jim je bila ovira svetovnih prvakov Nemcev v osmini finala vendarle previsoka. V tej kvalifikacijski skupini za svetovno prvenstvo v Rusiji pa se zavedajo moči vodilne Anglije, spoštujejo tudi Slovenijo, ki je v predstavah tekmovalnega značaja v kvalifikacijskih skupinah niso premagali še nikdar, a tokrat so se trdno odločeni lotiti lova na tri točke. V Trnavi, kjer sicer domači Spartak slovi po glasnih navijačih, je štadion s 17.500 sedeži od torkovega dopoldneva razprodan. »Vesel sem, da je tako. Jeseni z Litvo in Škotsko nismo imeli podpore razprodanih tribun, zdaj so rojaki očitno spoznali, kako pomembna tekma je pred nami,« je poudaril selektor Jan Kozak. Povrh bo morda to celo ena zadnjih velikih reprezentančnih predstav na tem objektu, saj naj bi jeseni 2018 le odprli vrata novega nacionalnega štadiona. In sicer prav na legendarnem Opečnatem polju v Bratislavi, kjer si je nekoč Slovan kot prvi iz vzhodnoevropskega političnega prostora, leta 1970, utrl pot k evropski klubski lovoriki – takrat pokalu pokalnih zmagovalcev. Natanko tu, ko je štadion že močno razžiral zob časa, pa je oktobra 2009 slovenska vrsta s selektorjem Matjažem Kekom ugnala slovaško moštvo z 2:0. Vendar slednje se je nato neposredno iz skupine uvrstilo na SP v Južno Afriko, naša reprezentanca pa je na južno poloblo potovala po nepozabnih dodatnih kvalifikacijah z Rusijo …

Že takrat se je slovaški nogometni svet vrtel okrog čarovnika z italijanskega juga, neapeljskega asa Mareka Hamšika, tudi danes je tako. Pred dnevi je praznoval 30. rojstni dan, ob prihodu v pripravljalni center Šamorin so ga presenetili navijači in mu podarili njegovo veliko fotografijo (5x2,5 metra) v slovaškem dresu. »To je res izvirno darilo, ne morem ga niti pospraviti v avto. Stal bo ob igrišču moje nogometne šole v Banski Bystrici,« je bil nasmejan, a se zresnil ob omembi slovenske vrste: »Trikrat sem igral proti njej in trikrat izgubil … Upam, da bo tokrat ob razprodanih tribunah drugače. Sicer pa: četudi še enkrat izgubimo, pa se vendarle uvrstimo na svetovno prvenstvo, bo vse v najlepšem redu. » Sicer pa so Slovaki, zdaj brez poškodovanega udarnega vratarja Matuša Kozačika, ponosni na še enega asa iz italijanskega prvenstva – Interjev novinec Milan Škriniar je že kmalu po prihodu v Lombardijo opozoril nase. Branilec, star 22 let, bo moral proti Sloveniji prevzeti zelo pomembno vlogo, saj v obrambnih vrstah zaradi rumenih kartonov ne bo izkušenih Martina Škrtela in Jana Durice. Oba pa sta že od torka na zboru in resno vadita, saj se bosta soigralcem pridružila na ponedeljkovem gostovanju v Angliji. Kamor bi rad Slovaška odpotovala s tremi točkami točkami popotnice s trnavske tekme proti slovenski nogometni reprezentanci …