Italijan in Španec za angleški vrh

Ljubljana – Ena od starih nogometnih modrosti je, da je za uspeh v državnem prvenstvu potrebno zbirati točke na t. i. malih tekmah. To so tekme proti slabšim nasprotnikom in tega recepta se v tej sezoni prav uspešno drži prebujeni Chelsea.

Londonski klub je v tej sezoni že izgubil z drugouvrščenim Liverpoolom in četrtim Arsenalom, toda trenutno je sam na vrhu angleške lige. Po gostovanju pri Arsenalu (poraz z 0:3) je trener Antonio Conte že veljal za nov ponesrečen poizkus ruskega milijarderja Romana Abramoviča, toda zatem je Chelsea slavil na vseh sedmih prihajajočih tekmah. Od tega je le na zadnji proti Tottenhamu prejel gol, vrhunec pa sta bili zmagi nad Manchester Unitedom (4:0) in Evertonom (5:0). In kar je za Chelsea še najlepša novica – jutrišnji obračun z Manchester Cityjem (13.30) je zadnji proti neposrednim tekmecem za vrh v prvi polovici angleškega prvenstva.

Precej drugače se je veselil in trpel Manchester City pod poveljstvom Josepa Guardiole. Začel je sanjsko z desetimi zaporednimi zmagami, a nato je začetni zanos usahnil, na površje pa je planilo vse težje razumevanje snovi, ki jo je nogometašem predaval Guardiola. In ker je bilo podrobnosti vedno več, so se igralci tudi vedno bolj medli. Začasno rešitev je našel v sistemu 4-2-3-1 in v pokesanem vezistu Yayi Toureju.

Nobenih dvomov nima Conte. Od prvega njegovega dne je v veljali sistem s tremi branilci, štirimi vezisti in tremi napadalci. Chelsea ima zato močno obrambo, včasih celo na meji neprivlačnega bunkerja, toda po drugi strani lahko Conte odvrne kritikom, da ima tri napadalce. In – roko na srce – Chelsea zabija veliko golov (29). V angleški ligi jih je več le Liverpool (32). Najpomembnejša Chelseajeva prednost je, da zaradi slabe pretekle sezone tokrat ne igra v nobenem evropskem pokalu, zato se lahko do potankosti pripravi na vse angleške tekmece.

Guardiola ve, kaj ga čaka, saj pozna vse Contejeve skrivnosti in Chelseajeve nogometaše (Costa, Pedro ...). Že pred leti je prav Guardiola opozoril, da sta Conte in Thomas Tuchel (Borussia Dortmund) trenerja prihodnosti. Vsaj začetek te sezone potrjuje, da je imel prav.

S prekrižanimi prsti, da bosta City in Chelsea remizirala, pa so pri Liverpoolu, prebujenemu velikanu angleškega nogometa. Dolga suša brez državnega naslova traja že vse od leta 1990, kar je za tako znamenit klub preprosto preveč. Sedanja brazilska zvezdnika Philippe Coutinho in Roberto Firmino tedaj denimo sploh še nista bila rojena. Z delitvijo plena v Manchestru in zmago proti Bournemouthu pa bi bil Liverpool spet sam na vrhu angleškega prvenstva.

Kot riba v vodi se v Liverpoolu znajde nemški trener Jürgen Klopp. V tej sezoni ima enako prednost kot Chelsea, saj se rdeči pripravljalo le na domača tekmovanja brez mučenja v Evropi. Tudi v tej sezoni je bolj kot ne jasno, da angleški klubi še vedno niso ujeli priključka z najboljšimi španskimi tekmeci (pa tudi ne z Bayernom, Juventusom, PSG …), zato bodo evropske lovorike še malce počakale na nove angleške lastnike.

Nekaj čudnega pa se drži Joseja Mourinha. V prejšnji sezoni je skupaj z njim tonil Chelsea, tokrat Manchester United, a dejstvo je, da nobeno Mourinhovo moštvo ni igralo tako privlačnega nogometa kot v novi sezoni rdeči vragi. Unitedovi igralci so bili letos nekajkrat pošteno boljši od tekmeca, vendar nikakor niso znali spraviti žoge v mrežo. Kritiki se zato posmehujejo Mourinhovim rezultatom, toda prav nekdanji Unitedov napadalec Ruud van Nistelrooy je rekel, da so goli kot kečap – včasih lahko treseš stekleničko na vso moč, a ne priden nič ven, spet drugič plane ven skoraj vse po zgolj enem tresljaju.