Tiskane izdaje
Ko je Drago Cotar, ugledni mariborski poslovnež, kot prvi mož Zavarovalnice Maribor jeseni 2006 postal predsednik NK Maribor, so bile stvari v Ljudskem vrtu vse prej kot urejene. Osem let kasneje so vijoličasti zgled športnim kolektivom in žanjejo sadove načrtnega dela. Liga prvakov je češnja na torti.
Vaš zaščitni znak so bili košati brki. Ste se jih znebili, ker se je Maribor prvič pod vašim predsedovanjem uvrstil v ligo prvakov, podobno kot si je Damjan Bohar obril glavo?
Saj sem res že razmišljal, da bi resnico malce prikrojil in razlagal, da sta stvari povezani: da je šlo za stavo, obljubo ali kaj podobnega. Vendar moram biti iskren in priznati, da ni bilo tako. Enostavno sem se naveličal brkov in si rekel, da je čas za spremembo. Je pa res britje nekako sovpadlo z našo veliko zmago v Glasgowu.
Gotovo že nestrpno pričakujete sredin štart.
Dejstvo je, da je preskok iz evropske lige v ligo prvakov velik, a smo se v zadnjih letih že srečevali z velikimi klubi, tako da sem teh reči že kar vajen. Nimam posebnih pričakovanj. Upam, da bodo naši fantje igrali tako, kot znajo. Da bodo imeli še nekaj športne sreče in osvojili tiste tri točke, ki sem si jih zastavil kot osebni cilj. Mislim, da je to kar realno.
Morda bi te tri točke (ali kakšna več) zadostovale za tretje mesto v skupini in novo evropsko pomlad v evropski ligi, kajne?
Prišli smo tako daleč, da že vsi od vsake sezone pričakujejo vsaj igranje v evropski ligi, če ne kar v ligi prvakov. To, kar smo storili v teh zadnjih štirih sezonah, je bil v bistvu čudež. Res je bil posledica trdega dela, pa vendarle. Nobenega jamstva ni, da se bo niz nadaljeval v nedogled. Navijači so postali kar malce razvajeni in če nam kakšno sezono ne bi uspelo, bi bilo razočaranje precejšnje. Marsikaj se lahko zgodi v športu in ne moreš biti vedno na vrhu.
No, na vrhu niste že zdaj, v prvenstvu so vodilne Domžale. Vas to kaj skrbi?
Vsa čast Domžalam, dobro so začele. Mi malce slabše. A prvenstvo bo še dolgo in računamo, da se bo obrnilo. Saj veste, kaj pravijo: vijolice cvetijo spomladi.
Kakšen preskok pomeni LP z logističnega vidika? Okrog Ljudskega vrta je bil že teden pred prvo tekmo precejšen vrvež.
Logistika je dejansko zahtevna. Seveda nam pomagajo izkušnje iz evropske lige, saj zdaj že dobro vemo, kako se stvarem streže. Ljudje iz UEFA niso imeli nobenih večjih pripomb. Seveda bi bili bolj veseli, če bi bil štadion večji in bi bila zahodna tribuna urejena. Drugače pa je objekt primeren. Za te tri tekme bo seveda veliko premajhen, ampak tako pač je.
Pa ste se kaj bali, da bi Ljudski vrt dobil rdečo luč? Bolgarski Ludogorec tekem ne bo mogel gostiti na svojem štadionu.
Malce smo se bali, da bodo postavljene tudi kakšne zahteve, ki bi jih težko uresničili, vendar jih na srečo ni bilo.
Pa bo v bližnji prihodnosti hram mariborskega nogometa potreboval večji gradbeni poseg?
Ljudski vrt najverjetneje nikdar ne bo večji, saj ni prostora. Dejstvo pa je, da bo treba to nesrečno zahodno tribuno, ki jo je v vseh teh desetletjih močno načel zob časa, obnoviti. Zastarela je. Streha je dotrajana, tudi drugi prostori niso več primerni času. Nenazadnje jo bo treba renovirati že zaradi varnosti.
Pa lahko obnovo (so)financira klub?
Seveda ne. Štadion je v lasti mestne občine Maribor in NK Maribor je tako kot vsi drugi člani Zveze mariborskih društev Branik najemnik.
Potem vam tudi teh deset milijonov evrov, ali kolikor se jih bo nabralo z nastopi v ligi prvakov, nič ne pomaga pri tem.
Prav nič. Ko smo bili pred 15 leti prvič v ligi prvakov, je bila zahteva UEFA postavitev žarometov. Klub je to naredil, potem pa moral še plačati davek, ker je vlagal v tujo lastnino. Tudi zaradi tega je nastal tako velik minus.
Sanjskemu uspehu v sezoni 1999/2000 je kmalu sledila nočna mora in klub je v naslednjih letih zašel globoko v rdeče številke. Obstaja bojazen, da bi se kaj takšnega ponovilo?
Hvala bogu, da obstaja, saj imamo v spominu tisto zgodbo. Storili bomo vse, da se ne ponovi. To je bila slaba izkušnja. Eno so bila omenjena vlaganja, drugo pa napačne odločitve. No, ne bi se spuščal v to, kaj vse so narobe počeli takrat.
Torej boste še posebej previdni, da vas ne bi izdali preveliki apetiti.
V klubu imamo precej enotno stališče in Zlatko Zahović je tukaj ključna oseba, ker pač vodi ta športni del. Že ko je prišel, smo se pogovorili glede tega, kaj si lahko klub privošči. Rekli smo, privošči si lahko samo toliko, kolikor ima. In nič več. Na podlagi želja ali morebitnih prihodnjih uspehov si nismo izposojali denarja.
Kaj pa boste potem naredili s tem prilivom zajetnega kupa denarja iz Nyona?
Velik del pogače je namenjen igralcem in trenerjem, saj so si ga oni prislužili na igrišču. Izplačali jim bomo vse obljubljene premije in nagrade. Tudi ostalega denarja ne bomo porabili neracionalno. Sveže so še izkušnje izpred osmih let, ko je imel klub približno tri milijone in pol evrov dolga. Dali ga bomo na stran. Ne bomo vsako leto igrali v Evropi, v ligi prvakov zagotovo ne, pa tudi v evropski ligi se lahko kdaj kaj zalomi.
Boste torej evre hranili v nogavicah, za težke čase?
V nogavicah ravno ne. Če se malce pošalim, ga bomo imeli zaklenjenega v sefu in najmanj trije bodo morali imeti svoj del šifre, da se ne bi komu kaj zahotelo …
Maribor je vzor urejenosti v slovenskem prostoru in svetilnik za konkurenco; naloge si delijo poslovni direktor, športni direktor, marljiva pisarna. Kako pa ste vi vpeti v delo kluba in kakšne so vaše pristojnosti?
Moje pristojnosti so teoretično zelo velike. Je pa res, da je ekipa, ki tukaj opravlja vsakodnevno delo, dokazala, da je sposobna. Zaupam ji in očitno tudi ona meni. Operativnega dela na srečo nimam. Prihajam pa iz firme, ki je morala biti urejena. Nismo se mogli igrati s tujim denarjem kot denimo banke. Žal je tako, da so zavarovalnice edine finančne inštitucije, ki so same preživele krizo brez večjih stresov. Svojo poslovno filozofijo sem prenesel v klub, Zlatko Zahović pa je prinesel način življenja, treniranja in delovanja iz tujine. Igral je v velikih klubih in videl, kako stvari tam tečejo. Prepričal se je, da brez trdega dela in discipline uspehi enostavno ne pridejo.
Ni pa Zahović edini, ki se je učil v tujini. Tudi v Olimpiji so imeli in še imajo takšne ljudi, pa ne gre. Verjetno bi bilo tudi vam bolje, če bi bila slovenska nogometna scena bolj živahna, mar ne?
Vesel bi bil, če bi bila slovenska liga močnejša. Nekaj je k temu že pripomogel Maribor. Zelo dobro sodelujemo z Nogometno zvezo Slovenije in prek nje želimo uvesti nekatere stvari v slovenski prostor. Ta čas so gospodarske razmere žal neugodne. Imamo klube, ki praktično delujejo na amaterskih podlagah. Želimo si, da bi imeli več močnih klubov in ne samo dva, kot je denimo na Škotskem. Osebno sicer mislim, da slovenska liga niti ni tako slaba. Manjkajo pa gledalci.
Zakaj ni ljudi?
Danes prižgeš televizijo in ves konec tedna lahko gledaš tekme najbogatejših klubov. Potem prideš na domačo tekmo in dobiš občutek, da to ni tisto pravo. To je narobe, marsikaj se da videti.
Maribor je zelo povezan z okoljem, močno je izražena lokalpatriotska nota. Podobno kot denimo v Angliji, kjer ljudje podpirajo svoj klub ne glede na to, v kateri ligi igra. Se vam ne zdi, da tega pri nas manjka?
V Mariboru je sicer drugače kot drugod. To izhaja iz tradicije. Že v bivši Jugoslaviji je bil nogomet šport številka 1 in tako je še danes. Zdaj se je z uspehi to zanimanje le še okrepilo. V drugih okoljih bi se dalo kaj storiti v smislu pripadnosti klubu. Če ste že omenili Anglijo, tam imajo domala vse štadione razprodane z letnimi vstopnicami, kar je pri nas utopija. Tam je nogomet veliko več kot tekma, je osrednji družabni dogodek. Ne gre za 90 minut, ampak še vsaj dve uri zraven. Pri nas imamo težave, ker ljudje pridejo na tekme v zadnjem hipu in se takoj po koncu že drenjajo nazaj.
Morda zato, ker se na tujih štadionih da tudi kaj pojesti in popiti …
No, pri nas se že da kaj pojesti. Popiti pa že ne več, ker imamo takšno zakonodajo. V Nemčiji s prodajanjem piva nimajo nobenih težav, pri nas pač.
Ali kot gospodarstvenik pričakujete kakšne makroekonomske učinke nastopa v ligi prvakov za mariborsko gospodarstvo, ki ni ravno cvetoče?
Neposrednih učinkov, razen teh, da se bodo tukaj vile »horde« navijačev, tudi tujih klubov, in da bodo imeli gostinci priložnost za zaslužek, kot je bilo denimo s Škoti, ne vidim. Dejstvo pa je, da mesto Maribor tudi po zaslugi kluba postaja znano širši Evropi. Vprašanje je, v kolikšni meri bodo znala podjetja to izkoristiti.
Vi imate gotovo sladke skrbi s trženjem.
Včasih smo mi bolj potrebovali sponzorje kot oni nas, zdaj je obratno. Vesel sem, da smo prišli do te točke preloma, kar je bil tudi eden od naših ciljev.
