Jan Oblak je ves čas na svoji ravni, zanesljiv in miren

Madrid – Temperatura zraka se je povzpela na 40 stopinj Celzija, medtem ko si Jan Oblak natika rokavice v Los Angelesu de San Rafaelu, kraju, ki leži 70 kilometrov severno od Madrida. Atletico Madrid se tukaj pripravlja na novo sezono, tretjo, odkar je slovenski vratar poleti 2014 iz Benfice prišel med rdeče-bele.

Na majhnem nogometnem igrišču, ki leži sredi zelenih gričev, se Oblak meče levo in desno za žogo, medtem ko posluša navodila Pabla Vercelloneja, trenerja vratarjev. Vercellone je v Atleticu zadnjih pet let, pri čemer je imel v treh sezonah vratarje, ki so v Španiji prejeli najmanj golov. Dvakrat je bil to Thibaut Courtois, lani Oblak.

Vercellone nato 22-letnega Slovenca pošlje na igrišče, kjer so si igralci že nadeli modre in rdeče drese. Eden od »rdečih« strelja po sredini, oddaljen je le nekaj metrov, a Oblak z desno roko odbije žogo. Nekaj sto gledalcev, med katerimi prevladujejo otroci s starši, navdušeno zaploska. Ena od betonskih tribun se je tako razgrela, da bi se človek, če bi se je dotaknil z roko, opekel, a to še zdaleč ne moti ljudi, ki so od blizu in daleč prišli zato, da bi videli svoje nogometaše. Oblak zdaj ubrani udarec z leve strani, nekaj minut pozneje pa žoga zadane vratnico. »Oblak je zanesljiv kot vedno,« pravi 45-letni Javier Romero, ki s sinom spremlja trening. Fernando Torres poskuša z udarcem s 25 metrov, a žoga ne konča v mreži.

Tekma se konča z 0:0. »Ničelno tveganje« se glasi ukaz trenerja Diega Simeoneja, namenjen obrambi in vratarjem. Manj ko stvari zapletaš, manjša je možnost napak in prejemanja golov. Od vratarjev zahteva, naj si ne otežujejo stvari, ki so v resnici lahke. Naj preprosto rešujejo situacije v kazenskem prostoru. »Oblak je tukaj že tri sezone in do popolnosti pozna Simeonejeve metode,« pravi Chema Fuente, novinar športnega časopisa Mundo Deportivo, ki že 14 let spremlja Atletico. »Vidi se, da je kljub mladosti do popolnosti izoblikovan in predan delu.«

Trening se konča ob 20. uri, navijači pa čez ograjo nogometašem podajajo v podpis majice in žoge. Igralci se nato povzpnejo v avtobus, ki jih odpelje v tri kilometre oddaljen hotel s tremi zvezdicami. Iz klubskega avtobusa je videti gričke v svetlo rjavi barvi in počitniške hiše bogatašev. V bližini je tudi umetno jezero. Družina Gil, večinski lastnik Atletica, je na tem nenaseljenem območju ustvarila naselje za moštvo, ki se na začetkih sezone tukaj pripravlja že dolgih 35 let.

Zapiranje pred zunanjim svetom

»Atletico je od letošnje sezone blindiran,« pravi Raquel Cenamor, vodja hotela Trype Nayade, ki leži ob jezeru in v katerem so igralci prebivali vsa prejšnja leta. Letos so se v Atleticu odločili, da bodo zamenjali hotel. Njihovo novo prebivališče je od prejšnjega oddaljeno tri kilometre. Ima svoj bazen in vse potrebne objekte pod isto streho.

V tem novem hotelu je novinarjem prepovedan vstop v preddverje, pred vhodom pa so namestili ograje. Atleticov predstavnik za tisk Roberto Hernandez je zagrozil, da bo v primeru, če bi kdo vstopil v poslopje, poklical varnostnike. »Te metode vse bolj spominjajo na Real Madrid. Posnemajo model, ki prepoveduje stik z igralci,« je vse skupaj pokomentirala skupina novinarjev, ki je čakala na vrnitev igralcev s treninga.

V hotelu je pripravljena dvorana za nogometaše, ki so v Los Angeles de San Rafael prišli 10. julija. Pred dvorano si lahko pred obrokom vzamejo katerega od športnih časopisov. Ob jedilnici so bazeni s toplo in hladno vodo. Na vratih je urnik treningov v fitnesu in seznam nogometašev v dveh skupinah. Oblak je v drugi skupini, ki začne trening ob 11.15 oziroma eno uro za prvo skupino. Na istih vratih opazimo tudi obvestilo, da se mora Oblak ob 12.45 fotografirati za uradno stran.

Nasproti hotela na eni od restavracij visi napis: »Nikoli ne obupaj!« Eden od uslužbencev, Urugvajec Ricardo, sicer prijatelj urugvajskega branilca Diega Godina, prav tako poudarja, da se klub vse bolj zapira pred zunanjim svetom. »Tukaj so se pripravljali dolga leta in nekdaj smo se lahko družili z igralci, zdaj pa vse to postaja velik biznis,« pravi. Na zaslonu njegovega mobilnega telefona je grb Atletica Madrida, podprvaka Evrope.

Treningom se še vedno niso pridružili nekateri ključni igralci – Koke, Antoine Griezmann in Juanfran, tragična oseba enajstmetrovke v finalu lige prvakov proti Realu.

Po končanem treningu se igralci in člani klubskega vodstva odpravijo v bližnje mesto Segovio na tradicionalno večerjo v restavracijo Jose Maria. Atletico namreč že 16 let zaporedoma začne novo sezono na prav poseben način. Pet novih igralcev – Šime Vrsljako, Nicolas Gaitan, Augusto Fernandez (pridružil se je prejšnjo zimo), Santos Borre in Diogo Jota – imajo to čast, da z nožem razrežejo pečenega prašiča, ki velja za območno specialiteto. Ko ga razrežejo, krožnike pomečejo po tleh, tako da na vse strani letijo koščki porcelana.

»Tukaj si naberemo moči. Ta tradicionalna druženja pred začetkom sezone nam pomagajo, da se novi igralci bolje vživijo v moštvo in da se med pripravami malce sprostimo,« pravi predsednik Atletica Enrique Cerezo.

Poleti 2014 sta prašiča razrezala nova igralca Jan Oblak in Mario Mandžukić skupaj z branilcem Diegom Godino, ki je v prejšnji sezoni v zadnjem kolu v Barceloni dosegel gol, vreden naslova prvaka.

Pred restavracijo se je zbralo nekaj deset ljudi v progastih rdeče-belih dresih. Čakajo na nogometaše. Fernando Torres, Vrsaljko, Oblak … se eden za drugim ustavljajo in fotografirajo z navijači. Nato vstopijo v avtobus, ki jih odpelje nazaj v Los Angeles de San Rafael.

Oblak brez dvoma prvi vratar

Zjutraj se ob 9.30 nogometaši zberejo na novem treningu. Medtem ko igralci na stezi bližnjega igrišča za golf tečejo okoli 15 kilometrov, vratarji na nogometnem igrišču izvajajo svoje posebne vaje. »Oblak bo to sezono prvi vratar, o tem ni nobenega dvoma. To je nekaj, o čemer se v Atleticu ne razpravlja,« pravi Fuente iz časopisa Mundo Deportivo. Drugi vratar Angel Moya ima težave s kolenom, tako da zadnjih deset dni ni treniral. Ko sta pred dvema letoma oba prišla v klub, je bilo ravno obratno. Oblak je imel na začetku sezone nekaj zdravstvenih težav, tako da je bil Moya glavni vratar od oktobra 2014 do marca 2015, ko se je poškodoval na tekmi lige prvakov proti Bayerju. Takrat je med vratnici stopil Oblak in tam tudi ostal.

»Med pripravami je bil ves čas na svoji ravni. Zanesljiv in miren. Z dobrimi posredovanji,« pravi Fuente. V soboto bo Atletico igral prvo prijateljsko tekmo v mestu Burgo de Osma, ki leži 156 kilometrov bolj severno. Tukaj se bodo nogometaši Atletica tako kot vsako leto pomerili z domačim klubom nižje lige Numanci. Sledil bo dvodnevni odmor, nato pa pot v Avstralijo, kjer bodo odigrali prijateljski tekmi proti londonskemu Tottenhamu in Melbournu. Načrtujejo tudi prijateljsko tekmo v Istanbulu proti Galatasarayu, vendar pa je ta zaradi izrednega stanja, ki vlada v tej državi, vprašljiva.

Oblak se z oznojenim obrazom s treninga vrača proti avtobusu. Sonce je visoko na nebu in vročina postaja nevzdržna. Nad majhnim nogometnim igriščem leta velika ptica roparica. Iz tega Atleticovega pekla prihajajo igralci, od katerih veliko pričakujejo v južnem delu Madrida. Dramatični porazi v finalih lige prvakov 2014 in 2016 proti največjemu tekmecu Realu jim niso vzeli poguma. Pravzaprav je ravno obratno.

Več deset navijačev pred hotelom v Los Angelesu de San Rafael še vedno vztrajno čaka svoje nogometaše.

»To sezono bomo znova gledali Oblaka v njegovi najboljši izdaji, ki jo bo dodatno okrepilo še dobro delovanje obrambe. To je tisto, s čemer se na splošno ponaša Atletico,« je prepričan Chema Fuente.