Tiskane izdaje
Glasgow – Iskreno, čustveno in seveda zasluženo so si dali duška, saj so na dan največjega uspeha kluba, uvrstitve v ligo prvakov izpred 12 let, spisali še eno veliko poglavje, ki bo po besedah enega od glavnih ustvarjalcev čudeža iz Štajerske, športnega direktorja Zlatka Zahoviča, dobilo nadaljevanje. »V evropski ligi ne bomo nastopali, marveč igrali za to, da v njej prezimimo,« je v svojem slogu drzno in samozavestno napovedal športni vodja kluba izpod Kalvarije.
Šokirana, jezna in ponižana vojska Rangersovih navijačev (del najbolj jeznih je s sočnim besednjakom, žuganjem in tudi kakšnim vrženim vžigalnikom ali kovancem novinarski zasedbi iz Slovenije že med tekmo na tribuni dal vedeti, kaj si mislijo) je bila že daleč, ko so se vijolični srčno, toda dostojanstveno veselili. Takšne hladne prhe ali četrtka dolgih nosov, nemara pa kar nokavta, škotski privrženci svojih velikanov ne pomnijo. Rangersovi protestanti so se lahko tolažili samo s tem, da so največji tekmeci, Celticovi katoličani, doživeli polom v Sionu. In obratno. Maribor je v kotlu Ibroxa preživel bitko, v kateri je hodil po robu prepada. Toda imel je največjega junaka v podobi »last minute« nakupa, vratarja Jasmina Handanoviča.
»Eno od prvih sporočil, ki sem jih prejel, je bilo Samirjevo. Ni me še poklical, ker ve, da smo po takšnih trenutkih v drugem svetu,« je postavni vratar takoj povedal, da je iz Vidma prišla čestitka slavnega bratranca, ki noč prej – ob porazu njegovega Udineseja proti Arsenalu – ni imel razlogov za veselje. Še en Ljubljančan, ki v mariborskem dresu piše zgodbo o uspehu, je bil kljub vsemu umirjen, tako kot na igrišču. »Drugače ne gre. Če je glava hladna, so odločitve pametne in razumne. Vratar si ne sme privoščiti, da bi mu stvari spolzele iz rok,« je slikovito pojasnil, kako je z bravuroznimi obrambami spravljal ob pamet tekmece. Med njimi najbolj kar dva dobra znanca, severnoirska reprezentanta in velika domača osmoljenca, Kyla Laffertyja in Davida Healyja. Kako je z njima dobil dvoboja iz oči v oči, bi lahko že sodilo v kategorijo čudežev. »Kaj vem, morda ni naključje, da je moj hotelski sostanovalec Dalibor Volaš. Veliko sva se pogovarjala o tekmi in imela sva dober občutek. Očitno so bile najine želje uslišane,« je še razkril starejši del vratarskega »klana« Handanovič.
Noč je imela vijolično moč. Imela je vse, kar majhni proti velikim potrebujejo. Tudi odličnega sodnika v Makedoncu Aleksandru Stavrevu, ki je svoje delo opravil malodane brezhibno. Najbrž si je za pošteno in brez strahu opravljeno delo prislužil največ zvezdic pri svojemu šefu in prvemu možu slovenske sodniške organizacije Vladu Šajnu. Je Zahovič poslal zahvalo tudi svojemu »prijatelju« iz Ljubljane?
»Ni bilo veliko ekip, ki na Ibroxu ne bi trpele. Uspeha se bomo šele zavedli in ga ne bi primerjal s prejšnjim. Ta je naš in je tudi od slovenskega nogometa,« je Zahovič pokroviteljsko potegnil v zgodbo o uspehu tudi domače tekmece in hvalil Darka Milaniča za odlično opravljeno delo, za taktično pripravo in strategijo, v kateri je bilo tudi nekaj pobalinstva. Mariborska pritožba v zvezi z nastopom Carlosa Bocanegre na prvi tekmi je bila zadetek v polno, saj so se pri škotskemu klubu namesto s taktično pripravo (pre)več ukvarjali z odgovori na vprašanja sedme sile v zvezi z Američanom. Zato tudi Zahovičeve besede, da je Maribor ambiciozen klub, ki se ne sme ustaviti tukaj, dobijo povsem drugačen in logičen pomen. »Pri nas ne vlečemo potez brez računice in na mah. Na vse se temeljito pripravimo,« je med drugim o čarobni formuli povedal očitno rojeni zmagovalec, nato pa spet vrgel »kost«: »Okrepitve so že označene, se pogovarjamo in upamo, da bodo tudi drugi prisluhnili,« je športni direktor napovedal sveže moči v Ljudskem vrtu. Za dolgo in morda uspešno jesen.
