Tiskane izdaje
Vojna! Če bi tako ognjevito omenjali odnose klubov na vročem sredozemskem jugu, navadni smrtniki ne bi bili presenečeni, toda zgodba je zdaj drugačna. Namesto da bi v deželi svetovnih nogometnih prvakov tudi malce več kot en mesec uživali po lovoriki v Braziliji, se pogovori sučejo okrog hladne vojne med mondeno Bavarsko in delavskim Porurjem …
V sleherni od razvitih nogometnih dežel prestižna tekma za superpokal pritegne množice in napove nove negotove tedne iztekajočih se poletnih dni ter prihajajoče jeseni. In ko vse to ob koncu septembra v Münchnu zaokroži največji pivski festival na svetu, na severozahodu največje srednjeevropske dežele pa uživajo v svojih rajanjih, mnogi pač ugibajo o razsežnostih nogometnega poslanstva v okolju, v katerem je pred nekaj več kot enim mesecem neskončna množica proslavljala četrto »zvezdico« za fante pod zastavo črne, rdeče in zlate barve. »Če bi prišli v Berlin še kakšen teden prej, bi hitro občutili izlive čustev ob Brandenburških vratih,« nam je omenila Marta Kos Marko, veleposlanica Slovenije v Nemčiji.
A skupno slavje je (bilo) hitro pozabljeno. V središču pozornosti je pač münchensko-dortmundski dvoboj. Bundesliga, ki ji zdaj vzneseno domačini pravijo »liga svetovnih prvakov«, se bo začela ob prihajajočem koncu tedna, kajpak v vlogah udarnih kandidatov za vrh nastopata moštvi z Bavarskega in iz Porurja. Predvsem slednje ne sodi med izstopajoče bogate, a vseeno ne skopari s svojimi visokimi cilji. Predvsem pa Hans Joachim Watzke, prvi mož Borussie iz Dormtunda, nogometno zapriseženi Nemčiji sporoča: »Res nam je nekoč Bayern posodil denar za pobeg iz krize, a naj si nihče ne misli, da je ta münchenski klub kot mati Tereza. Obresti naraščajo, nič ni zastonj,« smo zabeležili poudarek iz Porurja, kjer so pred dnevi slavili uvodno lovoriko sezone, pa četudi superpokal ohranja simbolični pomen, pravzaprav ogrevalnega pred novo prvenstveno sezono.
Na seznamu Busquets, Varane, Mascherano, Agger ...
Uliju Hoenessu v zaporu vsekakor ni vseeno, kaj se dogaja v zunanjem svetu, podrobno spremlja sleherno potezo ljubljenega kluba, obenem jasno razmišlja, da Bayern le ne zmore prek ovir tako suvereno in brez odrgnin kot nekoč. Na igrišču še zlasti zdaj, ko se je Javi Martinez poškodoval, davek izčrpanosti pa po naporih svetovnega prvaka plačuje jedro reprezentantov. Trener Pep Guardiola tako ob tem omeni: »V rubriki nujno moramo prav kmalu podčrtati željo po okrepitvi. Iščemo visokega, gibljivega in – če je le mogoče – poceni nogometaša. Zavedamo pa se, da smo pozni …«
Tudi Bastian Schweinsteiger, ljubljenec občinstva in izjemen borec v finalni predstavi na SP v Braziliji, še ni nared za boje v domačem prvenstvu, na dlani so že kandidati za krpanje lukenj na igrišču: Diego Godin (Atletico Madrid), Mehdi Benatia (Roma), Stefan Savić (Fiorentina), Daniel Agger (Liverpool), Raphael Varane (Real Madrid) ter stara Guardiolova znanca iz Barcelone, Sergio Busquets in Javier Mascherano. Ob polni bavarski blagajni se za takšen ustroj niti 50 milijonov evrov, kolikor približno znašajo za to sezono pogodbe moštva, ne zdi pretirana vsota. Še kakšen sprva nepredvideni znesek za katero od zgoraj omenjenih okrepitev zagotovo ne bo usoden.
Tako v Münchnu kot v Dortmundu so prodali vse razpoložljive sezonske vstopnice, na Bavarskem jih je bilo sprva več na voljo za posamezno tekmo. A sodeč po naročilih bo štadion z 71.000 sedeži vedno razprodan. Že za najmanj atraktivno predstavo s Paderbornom so v klubski pisarni zabeležili željo po 120.000 vstopnicah, novo bitko v nogometni vojni z Dortmundom bi si želelo videti vsaj 300.000 radovednežev. Kajpak gre tudi v Porurju za podobno raven zanimanja, že za ta poletni superpokalni dvoboj so bile tribune največje nemške nogometne arene (82.000) razprodane.
»Tudi mi bomo nekoč 'obrnili' na sezono 300 milijonov evrov,« samozavestno zatrjuje Hans Joachim Watzke, prvi mož dortmundskega kluba. Bavarcev raje, če je le mogoče, z besedo sploh ne omeni, jasno pa je, da je ob tej vsoti razmišljal prav o velikih tekmecih, ki so sicer prvi na nemških tleh začeli poslovati v denarjih, pred leti dostopnimi le še španskima velikanoma ter vodilnim akterjem angleškega in italijanskega prvenstva. Obenem se je funkcionar obregnil tudi ob prepevanje Bayernovih navijačev o pristni resnični ljubezni (echte wahre Liebe) in nemški javnosti hitro sporočil, da so takšne ljubezni zares deležni le njegovi nogometaši v rumeno-črnih dresih. Nazadnje ga je z rdečo-modro barvo zamenjal Robert Lewandowski, poljski nogometaš v Dortmundu, čigar priljubljenost je v domovini tako silovita, da so sredi Varšave odprli uradno Borussiino trgovino …
Götze ni več junak
Kajpak je bil Poljak ob prvem snidenju s privrženci svojega nekdanjega moštva na tekmi superpokala deležen žvižgov, a ti še zdaleč niso bili tako glasni kot kletvice na račun Maria Götzeja, ki se je iz Porurja na bogatejši nemški jug preselil že lani, a mu bolečega odhoda mnogi v rumeno-črni navijaški armadi ne morejo odpustiti. »Pa si zasluži takšne žalitve tisti, ki nas je pred kratkim tako razveselil?« so se v Bildu, najbolj branem nemškem dnevniku, spomnili strelca za gol odločitve v finalu svetovnega prvenstva proti Argentini.
A četudi je četrti nemški naslov še več prispeval k že tako izjemni nogometni evforiji v širni deželi od Bodenskega jezera do Severnega morja, strupene puščice med Münchnom in Dortmundom še naprej letijo v obe smeri. Bogatejši Bayern zdaj grozi z nakupom še enega tekmečevega aduta, Marca Reusa, pri Borussii ga kajpak poskušajo obdržati zase. Skupnih kosil v nekoč bolj prepoznavnem duhu športnega boja ni več, Watzke in njegov münchenski stanovski kolega Karl Heinz Rummenigge si nazadnje v svečani loži na dortmundskem štadionu nista izmenjala niti besede niti pogleda. Zapisi o nogometni vojni med severom in jugom polnijo v teh dneh nemške časnike, odštevanje do petkove prvenstvene premiere v »ligi svetovnih prvakov« je na vrhuncu. Do naslednjega derbija pa bo treba še malce počakati: Bayern in Dortmund se bosta pomerila v 10. kolu, 1. ali 2. novembra.
