Juventus se je pridružil Bayernu, Barceloni in Realu

Drevišnja tekma s Portom predstavlja za Juventus vmesno postajo do končnega cilja - nastopa v finalu lige prvakov.

Objavljeno
13. marec 2017 22.42
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Marsikdo bi pomislil, da je drevišnja povratna tekma med Juventusom in Portom le formalnost in da torinski klub razmišlja le o petkovem žrebu četrtfinala lige prvakov v Nyonu. »Stara dama« res deluje vse prej kot zastarelo, toda prav zaradi nikogar ne podcenjuje in realno meri na junijski finale v Cardiffu.

Razplet prve tekme v Portu prinaša Juventusu sproščeno pripravo na drevišnje snidenje s Portugalci, četudi slednji ne znajo igrati drugače kot na zmago in bodo poskušali narediti čudež tudi v Torinu. Dvoboj klubov, katerih vitrini krasi po 50 različnih lovorik (!), bi lahko označili za evropsko klasiko, le malokdo pa ve, da je v zadnjem času Porto trofejnejši od Juventusa. Le v tem stoletju je osvojil tri evropske lovorike (2003, '04 in '11), zadnjo Juventusovo pomnijo le njegovi privrženci srednjih in starejših let, ki jih v Sloveniji resda ne manjka.

Kljub temu velja Juve za klub, ki odkrito meri na končno zmago v ligi prvakov, prvo po daljnem letu 1996, ko se je vrnil na vrh na štadionu Rome. Prav vnovičen uspeh v ligi prvakov je želja torinskih industrialcev – potem ko so nanizali pet zaporednih zmag v serie A –, ki jih na čelu Juventusa predstavlja predsednik Andrea Agnelli, član slavne družine, ki zaposluje 300.000 delavcev v avtomobilski industriji. Ni čudno, da Juve premore toliko navijačev na slehernem gostovanju na »škornju«, na katerem nima tekmeca. Glavni rivali, kot so Milan, Inter in Roma, mu pogosto očitajo (pre)tesno povezavo s sodniško organizacijo, kar se je vnovič primerilo v derbiju z Milanom, ki ga je odločila enajstmetrovka v 97. minuti tekme. Da tovrstno igranje z roko pogosto ni kaznovano z najstrožjo kaznijo, je priznal tudi nekdanji as obeh klubov Andrea Pirlo.

V Evropi igrajo po drugih notah, tam vlada močna konkurenca. Prav zavoljo tega želi Juventus rutinirano preskočiti Portugalce, nato pa v bobnu najboljše osmerice dobiti »premagljivega« tekmeca in se zavihteti v polfinale, ki je sam po sebi velik dosežek za slehernega v Evropi. Po tem merilu sodi Juventus že dolgo ob bok najbolj slovitih in priljubljenih klubov, kot so Barcelona, Real Madrid, Bayern in Manchester United. Vsi našteti so v določenem obdobju nogometne zgodovine uživali poseben status pri sodnikih v državnih prvenstvih.

Da čaka Juve zahtevna naloga, namigujejo izjave iz tabora Porta, ki v Torino ni prispel z belo zastavo. Po porazu z 0:2 se je hitro pobral in odtlej nanizal tri zmage; najprej je dobil vselej neugodni mestni derbi z Boavisto, s 7:0 je odpravil Nacional, konec tedna je slavil zmago s 4:0 še pri Arouci v soseščini Porta, na zadnjih petih gostujočih tekmah pa je bil neporažen.

»Dosežena gola v gosteh sta nam olajšala delo, toda moj motiv ni zaradi tega nič manjši. Tedaj sta bila natančna Alves in Pjaca, tudi jaz želim premagati tako slovitega vratarja, kot je Iker Casillas. Sanjamo o zmagi v finalu v Cardiffu, zato moramo preskočiti še najmanj tri tekmece začenši s Portom,« je razkril Paulo Dybala, nemara prvi zvezdnik Juventusa. Kdo ve, morda bo prav »dragulj«, kot kličejo 23-letnega Argentinca, naslednji nogometaš, ki se bo za več kot 100 milijonov evrov preselil v tujino iz Italije.