Katančevi mladci korak naprej, pot do cilja še dolga

Pomlajena slovenska nogometna reprezentanca nedvomno premore še veliko rezerve.

Objavljeno
24. marec 2016 20.51
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik

Ljubljana – Previdno pozitivno. Takšno oceno bi lahko prisodili prenovljeni slovenski nogometni reprezentanci po njeni prvi tekmovalni preizkušnji – prijateljski tekmi z Makedonijo. Navzoči v Kopru bi izbrancem selektorja Srečka Katanca težko očitali pomanjkanje motiva, prav tako bi od enajsterice fantov, v kateri so bili nekateri prvič, težko pričakovali, da bi igrala uglašeno kot orkester Barcelone.

Dan po snidenju z Balkanci v Kopru se ni za Slovence prav nič spremenilo. V reprezentanci, ki je že prenočila na Brdu, je vladala enaka delovna temperatura kot v zadnjih dneh, Katanec je spremenil le bojni načrt. Peterica fantov, ki na Obali ni potrošila veliko moči (Andraž Struna, Matic Črnic, Petar Stojanović, Enej Jelenić in Blaž Vrhovec), je opravila standardni vsakodnevni program, vsi ostali na čelu z vratarjem Janom Oblakom so vadili z manjšo intenzivnostjo. Kilometre so nabirali po okoliških zelenicah in s tekom po treh nogometnih igriščih, na koncu pa so se sprostili med »pepčkom«, ki ga le redko igrajo brez zdravnika Gorazda Plevnika.

Med najbolj razposajenimi so bili staroselci, pri čemer si je Valter Birsa z »ostrimi prijemi« največkrat privoščil Benjamina Verbiča. Prav slednji je bil v Kopru med najvidnejšimi Katančevimi aduti za prihodnost. Na trenutke je bilo resda opazno, da se je Slovenija (54.) merila s 138. reprezentanco z lestvice FIFA. Makedonci so bili – z izjemo nekaj minut v drugem polčasu – bolj ali manj nekonkretni, Jan Oblak bi lahko v takšnih razmerah staknil tudi kakšen prehlad.

V sredo zvečer bi lahko med učinkom slovenskih nogometašev izpostavili prav obrambne odgovornosti vseh na igrišču. Defenzivni del igre ni deloval slabo, če seveda odmislimo naivne napake nekaterih novincev, ki bodo septembra, ko bo šlo zares v boju za Rusijo 2018, nedopustne. Slovenska reprezentanca je bila namreč ob zadnji veliki tekmovanji – SP 2014 in EP 2016 – prav zavoljo naivnih napak v najpomembnejših tekmah (Oslo, Tirana, Basel, obe tekmi z Anglijo).

Skozi to prizmo velja »čakati« tudi na nadaljnje zorenje nekaterih zveznih igralcev, kot sta Rene Krhin in Miha Zajc – kdo lahko Katancu zagotovi, da bo položaj nesporno najboljšega zveznega igralca pri nas Kevina Kampla septembra drugačen, kot je danes? Le upamo lahko, da bo Kevin dotlej nared in da bo ujel ustrezen delovni ritem, saj prave alternative zanj ni na obzorju, oziroma je Katanec še ni našel.

»To je to«, kar zadeva igro v obrambi, v kateri ima selektor več alternativ tako rekoč na vseh štirih položajih, pri tem pa je kapetan Boštjan Cesar še vedno najbolj zanesljiv del zadnje linije. Ko beseda nanese na gradnjo igre, torej na temeljno prvino sodobnega nogometa, premore reprezentanca največ rezerv prav v zvezni vrsti, pri čemer bo treba odigrati več prijateljskih tekem, da bi našli par ravni Pavlin-Čeh ali Koren-Radosavljević.

Slovenija gotovo premore nekaj obetavnih fantov, ki potrebujejo čas za bolj konkretno in pogumno igro, to pa je »najlažje« pridobiti z rednim in stanovitnim igranjem v klubih. Skozi to prizmo bo zanimivo opazovati, kako uspešna bo slovenska reprezentanca v Belfastu, kjer se bo soočila z izjemno neugodnim tekmecem. Severni Irci ne nazadnje kotirajo na lestvici FIFA 26 mest pred Slovenijo in, kar je še bolj zgovorno, sodijo med 24 udeležencev letošnjega šampionata stare celine v Franciji.

Katanec bi lahko imel v prihodnje manj težav v zadnjem segmentu nogometne igre, torej v napadu in izkoristku prostora, ki ti ga ponudijo tekmeci. Benjamin Verbič se je v drugem polčasu tekme z Makedonci otresel treme, Roman Bezjak pa je dokazal, da sodi med potrpežljive napadalce, kar je le dobro. To pomeni dobrodošlo konkurenco ob nekaterih preverjenih in že uveljavljenih silah (Birsa, Iličić, Kirm, ...) ter drugih, za katere tudi Katanec upa, da bodo čim prej nared in v ustrezni formi (Šporar, Berić).

»Prijateljske tekme so namenjene prav nam, selektorjem, saj lahko tako najbolje ocenimo, kje smo in kaj moramo še postoriti. V Kopru sem videl več dobrih stvari, seveda pa nas čaka še veliko dela,« je kljub zmagi ostal na trdnih tleh tudi Katanec.