Katanec: Ni dvoma, da Slovenija potrebuje Kampla

Nekdanji selektor o drugem mandatu in napakah na igrišču: »Iličić je dozorel, takega Matavža bi si želel že ob vrnitvi na slovensko klop«.

čet, 12.10.2017, 09:00
Fantje lahko optimistično in samozavestno zrejo v prihodnost, naj bodo še bolj pogumni v svojih klubih.

Ljubljana – Slovenije ne bo na naslednjem svetovnem prvenstvu v nogometu. Zdaj že nekdanjemu selektorju Srečku Katancu smo zastavili več vprašanj, ocenili položaj slovenske reprezentance in se ozrli v njeno prihodnost. Katanec je priznal nekatere napake v boju za Rusijo, zatrdil, da fantje prihajajo v najboljša leta za vrhunski rezultat, in dodal, da slovenska izbrana vrsta potrebuje tudi Kevina Kampla.

Če bi ocenjevali končane kvalifikacije za Rusijo od prve do zadnje tekme, bi ugotovili, da ste začeli in končali dobro, vmes pa vse ni šlo po načrtu. Kako to?

Oceno bom podal v kontekstu svoje prve novinarske konference na Brdu, na kateri sva sedela pred vami s predsednikom Aleksandrom Čeferinom. Napovedal sem vam trnovo pot reprezentance zavoljo neizogibne menjave rodov. Le malokdo mi je verjel, a sem vedel, kaj govorim. Seveda smo želeli igrati na velikem tekmovanju. Na nek način nam je šlo vse navzdol že v prejšnjem ciklusu po poškodbi Milivoja Novakovića v Baslu, ko smo zapravili vodstvo z 2:0. Odtlej nam ni šel na roko prav noben zunanji dejavnik, na katerega ne moreš vplivati, kot so sreča, sodniške odločitve ... V tem seveda ne iščem alibija.

Osredotočiva se na pravkar končan ciklus bojev za SP 2018.

Dejansko v Litvi ni bilo vse tako slabo, kot se zdi na prvi pogled. Žogo smo imeli v svoji posesti 64 odstotkov igre, sprožili smo skoraj 30 strelov, prvi gol dobili na nenavaden način, v drugem polčasu pa se odzvali vrhunsko. Dokaz za to, da smo bili v tistem obdobju odlično pripravljeni, sta naslednji tekmi s Slovaško in Anglijo, kot tudi novembrska z Malto, na katerih smo osvojili novih sedem točk. Tudi na Poljskem smo delovali dobro.

Toda sledil je popoln mrk na Škotskem. Kako bi ga pojasnili?

V resnici smo izgledali zelo slabo. Kvalifikacije trajajo dobro leto dni, tudi večjim reprezentancam, kot je slovenska, se zgodi slab večer, ko nekateri nosilci igre niso dovolj pripravljeni, imajo slabo obdobje in posledično manjšo samozavest. Občasno ti gre lahko narobe prav vse, kako bi sicer Luksemburg remiziral v Franciji? Popoln ciklus so imeli le redki, kot na primer Nemčija, ki pa je pravi stroj.

Vaš del krivde na Škotskem? Zakaj denimo ni začel tekme Miha Mevlja, že tedaj uveljavljen nogometaš?

To je moja napaka. Redko spreminjaš mehanizme, ki delujejo dobro. Cesar in Samardžić sta blestela oktobra v Stožicah, nisem želel razdirati te naveze v obrambi. Ob tem je igral Mevlja v Rostovu v modelu igre s tremi branilci ... Samardžić res ni igral v klubu, morda bi moral dobiti priložnost Mevlja, toda odločil sem se drugače. Ko prejemaš tako veliko golov v zadnjih minutah tekem, to resda ni stvar sistema ali postavitve. V zadnjih minutah smo prejeli gole na obeh tekmah s Škotsko, v gosteh z Anglijo in Slovaško.

Zakaj? Bodite konkretni.

Na Škotskem nismo bili podobni ničemur, priznam. Škote njihov štadion vselej ponese, z nami je bilo obratno. Marca smo bili individualno neprepoznavni. Če Škotom podariš toliko žog, kot smo jih mi, potem se na krilih njihove agresivne igre in dolgih žog zgodi, kar se je nam. Da so imeli v Glasgowu težave vsi, ni opravičilo. Težava je drugje. Verjemite mi, da fantom manjka zares čisto malo do še bolje delujoče celote – govorim o še malenkost boljši telesni pripravljenosti. Ko bodo ujeli še to, bodo v končnicah prejemali manj golov in tedaj bodo nevarni za vse tekmece. To sem jim zaželel tudi pred vrnitvijo v klube.

Tudi v Trnavi se vam ni izšlo. Delovali ste, kot bi krenili na točko in čakali na slovaško napako.

Vselej poskušamo zmagati. Začeli smo zelo dobro, tudi veliko bolje kot v prvih desetih minutah gostovanja v Angliji. Toda spet nas je zmanjkalo, četudi bi lahko na koncu izvlekli remi. Moja napaka je, da nisem že v Trnavi angažiral Bezjaka. Ko sem še enkrat analiziral lanski oktober, sem za zadnji dve tekmi poklical Bezjaka, četudi ni v pogonu. Manjkajo nam maratonci. V gosteh smo na splošno delovali slabše kot v Stožicah. V seštevku sta za nami dve slabi tekmi – v Glasgowu in Trnavi –, na nekaterih nas je zapustila sreča. Toda o tem sem govoril že ob inavguraciji: dokler bodo fantje zoreli, mlada ekipa pa rastla, bo tako. V petih letih smo opravili veliko dela, naslednik bo dobil v roke fante, ki prihajajo v najboljša leta za rezultat.

Se vam ne zdi, da je proces menjave rodov trajal predolgo?

V optimalnem scenariju bi lahko dozoreli po letu dni, odvisno od razvoja fantov v klubu. Stavili smo na Andraža Struno, a je prenehal igrati v klubu, podobno Aleš Mertelj, aktivirali smo Roka Kronavetra, ki je zabil pomemben gol, a se poškodoval. Sikošek je odšel v tujino, a ga kmalu ni bilo več, podobno Trajkovski, pa nadarjeni Zajc, v napadu nismo imeli ob Novakoviću niti enega, ki bi redno zabijal gole. Bezjak predstavlja pravi nogometni čudež – tri mesece ga ni niti med rezervami v 2. nemški ligi, pa je zabil dva gola Škotom. V pravi formi bi tudi Angliji zabil gol. Stavili smo na Berića, ki tudi po selitvi v Bruselj ne igra, Črnica, čakali Lazarevića, ... Preveč pričakujemo od fantov, ki nezreli zapuščajo 1. SNL in odhajajo v tujino, kjer večina zaide v težave. To je realnost, ki jo lahko vidiš ali pa ne. Toda ne iščem izgovora.

Kakšno reprezentanco boste zapustili nasledniku? Kako ste se poslovili od igralcev?

Reprezentanca ima svetlo prihodnost, poglejte le tekmi z Anglijo in Škotsko. Jato je vseskozi krasilo odlično vzdušje. Bi fantje zadnji tekmi odigrali tako dobro, če bi domnevno bojkotirali selektorja? Poslovili smo se lepo, nasledniku pa želim, da bi mirno zgradil vrhunski rezultat, da bi imel srečo pri žrebu Uefine lige narodov in kvalifikacij za euro 2020. Sam bom močno navijal, da bi fantom uspelo priti na turnir, saj so sposobni za tak podvig. Kurtić, Rotman, Skubic, Šporar bodo lahko še boljši, tudi Matavž. Slednji je imel dve prazni sezoni, zdaj deluje tako, kot bi moral že ob moji vrnitvi na slovensko klop.

Kako bi ocenili Josipa Iličića?

Odlično. »Jojo« deluje tako, kot bi nemara moral že pred nekaj leti. Sam dobro ve, zakaj je prišel šele zdaj v tak položaj in zakaj je tako samozavesten. Preživel je dolg proces, danes dobro ve, za kaj gre v vrhunskem nogometu. Toda ne gre le za Josipa. V naslednjih letih bo lahko še trdnejša naveza med Janom Oblakom in Miho Mevljo, obstaja odlična os od obrambe do napada. Fantje lahko optimistično in samozavestno zrejo v prihodnost, naj bodo še bolj pogumni v svojih klubih, saj premorejo dovolj znanja.

Tudi Kevin Kampl? Težko je pozabiti leto 2013, ko je igrala reprezentanca zares dober nogomet – s Kevinom Kamplom v glavni vlogi.

Seveda. Tudi Kevin je tedaj igral svoj najboljši nogomet v majici Slovenije. Naši reprezentanci manjka živahen nogometaš, ki lahko s hitrostjo in nepredvidljivostjo preigra sleherno obrambo, vzame žogo v svoje noge ali pa pošlje v ogenj napadalca. Na tem položaju sem videl Kevina, ki je tedaj odlično igral tik za napadalcem v sistemu igre 4-4-1-1.

Zakaj je bilo nadaljevanje drugačno, kompleksno?

Nekateri so mi očitali, da ne govorim z igralci, toda ni tako. S številnimi sem se slišal prek telefona tudi zunaj posameznih akcij, med akcijami pa sem bil vsem 24 ur na dan na voljo v hotelu, četudi bi lahko izkoriščal dejstvo, da stanujem 10 km od Brda in bi odhajal domov. Vsi vemo, da je Kevin želel igrati na položaju zadnjega zveznega nogometaša, jaz trdim le, da na najbolj zahtevnih tekmah, kakršna je bila denimo z Anglijo, to ni najboljša rešitev. Kevin je izbral komunikacijski kanal prek sporočil SMS, ki ga uporablja večina današnjih mladih fantov, kar razumem, zato nič hudega. Vselej sem ga spoštoval, na prvo mesto pa sem postavil dobrobit reprezentance.

Nekateri so ga pribili na križ, češ da ruši reprezentanco in slačilnico. Temu je težko pritrditi, ne nazadnje je leta 2013 igral za Slovenijo kljub hudim težavam z gležnjem.

Nobenega dvoma ni, da Slovenija potrebuje Kevina Kampla, zato verjamem, da bo moj naslednik uspešno rešil tudi ta izziv. Kevin ni rušil nikogar, morda je bil nenavaden le njegov pogled na odnos igralca in selektorja. Jaz si denimo ne predstavljam sebe v času igranja za reprezentanco SFRJ, da bi prišel pred selektorja in mu rekel, da ne želim igrati v zvezni vrsti, pač pa v napadu. Reprezentanca je sestavljena iz 23 nogometašev in ekipa je ključna. Toda, ponavljam, Kevinu nisem zameril prav ničesar. Želim mu, da spoštuje avtoriteto v klubu in reprezentanci, da napreduje in pozdravi nekatere stare poškodbe ter ujame optimalno formo. Tak Kevin Kampl bo prišel slovenski reprezentanci še kako prav.

Povezane novice

Josip Iličić od grešnega kozla do prvega zvezdnika
11. oktober ob 09:00
Največ minut nanizal Jan Oblak, najmanj Matej Palčič. Katanec v boju za SP 2018 poslal v ogenj 28 igralcev.
Prijavi sovražni govor