Gorazd Nejedly, šport
Ljubljana – Kje je, kaj dela Srečko Katanec, potem ko je poleti odšel iz Združenih arabskih emiratov? »Sem v obdobju ustvarjalnega počitka. Do julija bom na dopustu. Ne čakam na ponudbo in nimam menedžerja. Želim se osvežiti,« je razkril najuspešnejši slovenski selektor. Ostaja si zvest: še vedno se raje skrije pred javnostjo, kot da bi »nastopal«.
Ste res zavrnili ponudbo za selektorja Albanije?
Drži. Nikoli ne bom prevzel reprezentance, ki ji je žreb namenil tekmi s Slovenijo. Če bi bil v vlogi selektorja že prej, potem bi pač vodil moštvo proti Sloveniji.
Je denar pri vas osnovno vodilo?
Med Arabce nisem šel zgolj zaradi denarja in ne mislim razlagati, da sem šel tja ustvarjat. V Emiratih smo trdo delali, drugo je, kakšna je predstava o mojem delu v Sloveniji. Zaradi popačene podobe in mnenj sem prepričan, da glavno vlogo v nogometu in v življenju nasploh igrajo mediji.
Ste za vodenje Slovenije zahtevali milijon evrov?
Neumnost. Dobro vem, da denarja ni in tudi, kakšne so omejitve.
Ampak dela v slovenskem nogometu se otepate kot hudič križa.
Nikoli nisem rekel, da ne bom delal, je pa res, da v Sloveniji ni projekta, v katerem bi lahko ustvarjal. Pomembnejša kot denar je pozitivna zgodba, v kateri bi bili od prvega do zadnjega pri stvari z dušo in telesom. Celo za nič evrov bi delal, če bi ocenil, da vidim potencial, ki bi ga lahko nadgradil s svojim znanjem. Predvsem bi si želel zgodbo peljati od začetka do konca, da bi lahko potem sodili, kaj in kako smo delali.
Kako ocenjujete Zahovićevo delo pri Mariboru?
Kot odlično. Maribor ima finančno stabilnost, navijače in tržni monopol. Je v položaju, ko mu je vse lahko. Ker nima tekmecev, lahko na domači sceni kupi vsakogar, ki pokaže nekaj več; vsak igralec bo raje izbral Maribor kot katerikoli drug klub.
Ampak Zahović je bil strahovite bitke, preden je prišel do monopola. Zdi se, da v ljubljanski zgodbi ne bi imeli toliko potrpljenja kot za Zlatka v mariborski?
Sva različni osebnosti, toda med Mariborom in Olimpijo je bistvena razlika: Maribor ima navijače. Težko je ustvarjati, če ni odziva. Na koncu se kljub kakovostnemu delu, pretečenem znoju in »krvavenju« vselej vprašaš, zakaj ni navijačev. Lahko delamo čudeže, toda za preskok naprej potrebuješ tudi spodbudo. Če je ni, se ti milo rečeno začne žvižgati za vse. V Mariboru je drugače, čutiti je pozitivno vzdušje, predvsem prevladuje čut za odgovornost. V Ljubljani so ljudje izbirčni.
Ali spremljate slovensko sceno?
Priznam, da je vse od vrnitve nisem preveč, bolj domač sem na tuji. Spomladi bom več spremljal SNL, čeprav sem z nogometom že zasičen. Ni mi všeč, da je tako prisoten na TV. Informacij je preveč.
Je italijanska liga najzahtevnejša?
Najbolj je enakovredna. Ohranja največ nogometnih značilnosti, kot so taktika, tehnika ali srčnost. Tega v drugih ligah ni, povrhu so te omejene na do štiri klube. V Španiji sta Barcelona in Real razred zase, v Angliji tudi ni veliko bolje. Razlika je očitna, ko favoriti igrajo z avtsajderji. V Italiji prvi dobesedno trpi tudi v Lecceju, v Angliji in Španiji tega ni. Nasploh mi angleška liga ni všeč. V njej ni raznovrstnega nogometa, premalo je taktike. Če pomislim, da bi za klub igrali le Angleži, se mi kar zmrači pred očmi.
Bo vaš nekdanji soigralec Mancini z ManCityjem pokoril Anglijo?
Ima veliko igralcev, moštvo se ustvarja že dve leti. United je v procesu prenavljanja, v tranziciji so tudi Chelsea in drugi tekmeci. City ima prednost, a prepričal me ni. Zakaj? Eden od odgovorov je v Davidu Silvi. Pri Manciniju je nezamenljiv, ker je tehnično dovršen in zna več kot drugi.
Kdo bo prvak v Italiji?
Nikogar ni, ki bi bil superioren. Juventus igra v zanosu, ima pozitivno energijo, ki mu jo je dal nov štadion, a po kakovosti zaostaja za »starim« Interjem in neprepričljivim Milanom. Veliko bo odgovoril prestopni rok.
Vse se vrti okoli dvoboja Barcelone in Reala, Messija in Ronalda. Kako vidite to prevlado?
Barcelona melje 90 minut, Real šprinta v valovih, vse želi razrešiti z eno, dvema podajama. Barcelona z načinom igre izziva tekmece, jih ponižuje in draži. Realova težava je psihološke narave. Način Barcelonine igre igralce vrže iz tira, zaradi česar jim popusti zbranost in začnejo delati napake, postanejo nasilni. Ko se bodo znali brzdati, bodo pozitivno energijo lahko usmerjali v zmage. A dokler bo Barcelonin stroj tako naoljen kot je, in v katerem Messi brez Xavija in Inieste ne bi bil to, kar je, bo Barça najboljša. Messi igra, uživa, zabija, podaja, Ronaldo pa … Primerjave med Messijem in Ronaldom so nesmiselne, tako kot med nekdanjimi asi. Nogomet se spreminja, primerjati nogomet pred 10 ali 30 leti s tem zdaj je neumnost.
Kakšen je trend igre?
Teoretično ga ni, praktično pa je najpomembnejše, da v določenem trenutku čim dlje zadržiš žogo v svojih nogah. Postavitev je nepomembna. Na primer: Guardiola vselej igra s tremi zadaj in vsi ga kujejo v zvezde, meni pa so očitali, da igram obrambno. Šprintajo tako rekoč vsi in iluzorno bi bilo pričakovati, da bodo leteli 90 minut. Tudi eksotične reprezentance lahko igrajo proti najboljšim, odločajo druge sposobnosti. Na primer odgovornost in disciplina. Tu gre iskati razloge, zakaj afriške ekipe niso kos najboljšim, čeprav večina najboljših posameznikov igra v Evropi za najboljše klube. Zakaj v reprezentanci ne funkcionirajo kot v klubih, kljub tujim trenerjem, se zdi še nerešljiva uganka.
Bo Slaviša Stojanović popeljal Slovenijo na SP?
Največja norost je, da naj bi se morala Slovenija uvrstiti na SP. Ne razumemo, da ne moremo zahtevati takšnih ciljev, četudi skupina na papirju nima favorita. Ena od zmot je, da naj bi Matjaž Kek pustil odlične temelje. Ni res. Reprezentanca je v zadnjih kvalifikacijah nazadovala na vseh ravneh, pri čemer Keku ni mogoče pripisati vse krivde. Odnosi v moštvu so bili načeti, prišli so novi igralci … Stojanović mora najprej spoznati in začutiti utrip slačilnice. Šele ko ga bo, bo lahko uveljavil svojo filozofijo. Bo uspešen? Ne vem. Formule za uspeh ni. Slaviša je marljiv, odgovoren, strokoven in discipliniran človek. No, ima pa v Josipu Iličiću tudi svojega »Cimeta« ...