Kek kot Ardiles, Halilhodžić...

Ittihad odpustil nekdanjega selektorja Slovenije Matjaža Keka, tudi Slaviša Stojanović ne spi mirno.

Objavljeno
09. februar 2012 10.47
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport

Ljubljana – »Vsak trenutek lahko dobim odpoved. Tu je namreč tako: zmage sprožijo evforijo, porazi pomenijo katastrofo,« nam je nedavno zaupal Matjaž Kek. V zadnjem obdobju so pri klubu Ittihad v prvenstvu Savdske Arabije prevladovali porazi, nekdanji slovenski selektor pa je po dveh mesecih ostal brez službe.

Kako nepredvidljiva je nogometna igra! Ko je Matjaž Kek 19. decembra lani prispel na letališče v Džedo, so ga vodilni možje tamkajšnjega kluba Ittihad sprejeli s »predsedniškimi« častmi. Prizori Keka, ovitega v klubske rumeno-črne šale in obkroženega z evforičnim šejkom in množico navijačev, so rapidno zaokrožili po svetovnem spletu in časopisih. Včeraj, na slovenski kulturni praznik, torej manj kot dva meseca od Mariborčanove inavguracije, pa so Arabci že spremenili svoje stališče in predčasno razdrli pogodbo z nekdanjim slovenskim selektorjem.

Poteza Arabcev je bila vendarle pričakovana; Ittihad zaradi različnih dejavnikov pod Kekovo taktirko ni dosegel pričakovanih izidov. Mariborčan in njegov pomočnik Martin Magister sta vodila klub na osmih prvenstvenih tekmah in treh dvobojih pokala prestolonaslednika, njuna skupna bilanca pa je tri zmage, dva remija in šest porazov (Raed 4:0, Hilal 1:1, Taawon 1:2, Fateh 2:3, Raed 1:1, Ittifaq 0:1, Ansar 3:1, Faisaly 1:0, Hilal 0:2, Shabab 0:2, Raed 0:2).

»Razmere v klubu niso takšne, kot sem pričakoval, ali vsaj podobne tistemu, kot so mi jih predstavili. Kmalu po podpisu pogodbe pa je prišlo še do tektonskih premikov v vodstvu kluba in do odhodov nekaterih pokroviteljev. Ob tem je vseskozi prihajalo do poškodb nosilcev igre, poznala se je predvsem odsotnost kapetana. Pet mladih fantov, ki smo jih resno vključili v prvo moštvo, pa je imelo v terminih zadnjih tekem obveznosti v olimpijski reprezentanci Savdske Arabije...,« je Kek nanizal presenečenja in razočaranja med svojim kratkim službovanjem na zahodu Arabskega polotoka.

Kek seveda ni prvi trener, ki ni dokončal svojega nogometnega mandata na Bližnjem vzhodu. Januarja je Hilal iz prestolnice Riad po petih mesecih odslovil uglednega Nemca Thomasa Dolla, pet mesecev je, denimo, pred leti v Ittihadu zdržal tudi Mile Ačimović, njegov tedanji trener Vahid Halilhodžić pa še manj, le pičel mesec in pol. Kek je bil 19. tuji trener kluba, ki je na podoben način končal sodelovanje tudi s takšnimi strokovnjaki, kot so (bili) Vanderlei Luxemburgo, Osvaldo Ardiles, Tomislav Ivić, Angel Iordanescu, Bruno Metsu in Enzo Trossero.

Kek bo kljub predčasnem odhodu z vzhodne obale Rdečega morja prejel plačilo za predvideno polletno zvestobo klubu. Mariborčan, ki je 9. septembra lani srečal Abrahama, je zatrdil, da mu ne manjka želje po novih izzivih in da je tudi zaradi tega lani sprejel zajetno ponudbo šejka Abdullaha al-Faisala. Odslej je spet »na trgu« – tako kot, denimo, Srečko Katanec, ki je preživel dve leti v Abu Dabiju – in pogosto bo »kandidat« za ta ali oni položaj. Zanima ga »dnevni ritem dela«, torej delo v klubu.