Kekovi bojevniki odganjajo nočno moro iz preteklosti

Reka – Kdor se bo v današnjih popoldanskih urah znašel blizu mejnega prehoda Jelšane, naj ga nikar ne preseneti gneča. Resda še ni poletne turistične sezone, a tudi številni nogometni navdušenci iz različnih slovenskih krajev bodo danes na Rujevici, reški bombonjeri, kjer bo domače moštvo pod vodstvom Matjaža Keka proti Dinamu nadaljevalo boj za prvi šampionski naslov.

Rijeka je bila že zelo blizu lovoriki pred 18 leti, ko je na legendarni Kantridi – ob vsem udobju nova Rujevica navijačem nikakor ne more enakovredno nadomestiti tistega nepozabnega ozračja pod mogočno steno in tik ob morju – potrebovala zmago v zadnjem kolu z Osijekom, a ji jo vzel po navodilu nogometnega in državnega vrha stranski sodnik Zoran Krečak, ko je z dvignjeno zastavico zavoljo domnevnega ofsajda razveljavil domači gol. Kar 25.000 navzočih je jokalo, v Zagrebu je le nekaj sto privržencev tedanje Croatie, zdajšnjega Dinama, vzklikalo novim prvakom. Ostala je takrat tudi zapisana izjava Vlatka Markovića, vrsto let predsednika hrvaške zveze: »Prav je tako, da je naslov pripadel najbolj katoliškemu moštvu …«

Kvarner pa zdaj živi v novih sanjah. Rijeka je z ambicioznim predsednikom Damirjem MIškovićem in po prihodu našega nekdanjega selektorja Matjaža Keka po športni in organizacijski plati izjemno napredovala. Več kot štiri leta, od februarja 2013, že traja Mariborčanova pravljica na Jadranu, ob polnih tribunah, nepozabnih evropskih skalpih Stuttgarta, Feyenoorda, Standarda, pokalu in superpokalu, manjka le še naslov prvakov.

»Zdaj ali nikoli,« so vsem poznavalcem jasne besede Josipa Skoblarja, nekoč nogometaša in trenerja Rijeke, tudi prvega moža zagrebške klopi, sicer pa doslej edinega Hrvata z zlato kopačko, ko je nekoč za Marseille zabil v sezoni 44 golov! Njegove besede v Kvarnerju ohranjajo posebno veljavo, javno je spregovoril tudi o zdajšnji priložnosti, ki se reškemu moštvu ponuja v boju za naslov. Ta čas ima po 26 kolih na lestvici štiri točke prednosti pred Dinamom (68:64), v primeru današnje zmage bi se dejansko približalo omenjenim navijaškim sanjam. Prav zadnje kolo, 27. maja, pa prinaša dvoboj Dinama in Rijeke v Zagrebu – nevtralni ljubitelji nogometa si želijo izenačeno končnico in odločitev o lovoriki prav na to zadnjo majsko soboto, privrženci Keka in njegovih bojevnikov, med njimi sta tudi Roman Bezjak in Matic Črnic, pa upajo, da na zgodovinski naslov ne bo treba trepetati prav do zadnjega dne. Izkušnje iz preteklosti reškemu klubu, v hrvaških okvirjih vendarle tradicionalno vidno manjšem od Hajduka in Dinama, razkrivajo tudi pomembnost zelene mize ali zakulisja, v tem preprosto Rijeka nikdar ni bila kos omenjenima velikanoma. Ne le v tisti nesrečni končnici 1999. Še iz jugoslovanskih časov ostajajo v spominu krivice na račun kvarnerskega moštva, denimo v pokalnem finalu 1987, ko je Beograjčan Zoran Petrović oškodoval Rijeko proti Hajduku. Resda je nato dobil prepoved sojenja na treh tekmah, a to je bila za poražence slaba tolažba ...

Odtlej, kot tudi od ustanovitve Armade, navijaške skupine NK Rijeka, so naokrog natanko tri desetletja, spremenilo se je marsikaj, mesto burne preteklosti in odprtega duha (med septembrom 1920 in januarjem 1924 je ohranjalo status samostojne in neodvisne države) se zdaj prav veseli izjemnega nogometnega vzpona – Kekovo moštvo že eno leto ni izgubilo tekme v domačih tekmovanjih! Je zelo samozavestno, a po značaju svojega trenerja tudi vedno znova uide evforiji in ohranja zbranost. Vsaj tako je bilo na številnih preizkušnjah sezone do današnjega večera na že zdavnaj razprodani Rujevici, škatlici za 6000 navzočih. Dinamo vsaj na igrišču ne kaže vloge favorita, res pa je, da zlasti alžirski reprezentant Hillel Soudani in izjemno učinkoviti Sarajevčan Armin Hodžić, podobno kot pred njim Edin Džeko otrok cenjene Željezničarjeve šole, napovedujeta živahen promet tudi v kazenskem prostoru domačega vratarja Andreja Prskala …