Keku uspelo, Oblaku, Stojanoviću in Katancu ne

Oktober je tradicionalno namenjen merjenju moči slovenske nogometne reprezentance z njenimi otoškimi tekmeci. Tako je bilo večkrat v preteklosti, podobno je letos. Četrtkovemu obisku znamenitega štadiona Wembley sledi nedeljsko snidenje s Škoti v Stožicah, ko bo Slovenija igrala že 17. tekmo z eno od britanskih reprezentanc, njen dosedanji izkupiček pa je skromen.

Škotska nogometna reprezentanca je velik izziv za slovensko. Ne gre le za položaj izbranih vrst v boju za Rusijo 2018, ampak tudi za neugoden slog igre, ki ga goji večina otoških selekcij. Nogometna strategija, ki vključuje številne dvoboje eden na enega, dolge diagonalne podaje žoge v prazen prostor in konkretno neposredno igro proti kazenskemu prostoru tekmeca, ne ustreza Slovencem. Ti imajo namreč tradicionalno velike težave v slehernem snidenju z Britanci – v dosedanjih 16 tekmah so zmagali le enkrat in prav v tistem ciklusu so se prebili na svetovno prvenstvo v Južni Afriki.

Le optimalno organizirana igra tedanje reprezentance selektorja Matjaža Keka, ki je temeljila na doslednem izpolnjevanju taktičnih navodil, je bila dovolj dobra za zmago Slovenije. To se je zgodilo daljnega 11. oktobra 2008, ko so Kekovi fantje začeli pohod na mundial 2010. Ni bilo lahko, Milivoje Novaković (83) in Zlatan Ljubijankić (84) sta strla odpor Severnih Ircev šele v izdihljajih obračuna pod mariborsko Kalvarijo.

Morda bi si bojeviti Irci zaslužili tudi točko, šampionski večer v Ljudskem vrtu pa bi bilo mogoče opisati tudi z izjavami glavnih akterjev na igrišču in ob njem. »Če ne bi zaupal sebi, ne bi bilo podaje za prvi gol. Tekma je bila zelo težka. Severna Irska namreč igra na način, ki večini evropskih reprezentanc ne ustreza,« je denimo povedal tedanji rezervist Valter Birsa, Kek je dodal: »Potrpežljivost se nam je izplačala tudi s kančkom sreče. Postajamo zrela ekipa, saj smo zmagali, čeprav nismo prikazali bleščeče predstave. Na trenutke je bilo zares težko, še posebno me je stisnilo pri srcu, ko se je Laffertyju ponudila izjemna priložnost. Na svojo priložnost smo čakali vso tekmo in jo mojstrsko izkoristili. Sprejeli smo irski slog igre, a zasluženo zmagali.« In severnoirski selektor Nigel Worthington? »Večino tekme smo bili odlični. Pripravili smo si veliko priložnosti, toda nismo jih izkoristili. Slovenija je organizirana ekipa z nekaj kakovostnimi igralci.«

Kek in Birsa sta torej razkrila formulo za uspeh v tekmah z otoškimi ekipami, ki nikdar prej in nikdar pozneje niso podpisale vdaje v dvobojih s Slovenijo. Do te zgodovinske zmage so si namreč trikrat zaman prizadevali izbranci selektorja Braneta Oblaka – po dvakrat prav s Škotsko, enkrat pa z Walesom –, pozneje je nanizal štiri poraze in en remi tudi Kek. Brez zmage je prav tako ostal Slaviša Stojanović v merjenju moči s Škoti, Srečko Katanec pa je v šestih dvobojih z Anglijo, Severno Irsko in Škotsko osvojil točko ob lanskem stožiškem derbiju s favorizirano reprezentanco skupine F.

Slovenci so bili prav v ciklusu bojev za svetovno prvenstvo 2018 v Rusiji najbližje angleškemu skalpu in hkrati najbolj oddaljeni od zmage z eno od otoških reprezentanc. Spomin na marčevsko gostovanje na Škotskem ni lep, kljub minimalnem porazu z 0:1 je šlo za popolno nemoč gostov na štadionu Hampden Park, ki si v Glasgowu niso priigrali niti ene resne priložnosti za gol. Bližje trem točkam so bili lani ob angleškem obisku Stožic, ko je zvezdnike iz najbogatejše lige na svetu s konicami prstov reševal tedaj odlični vratar Joe Hart.

Vodilo za morebitni nedeljski uspeh s škotsko selekcijo bi morala biti prav lanska podoba reprezentance v tekmi z Anglijo – z brezkompromisnim pristopom Slovencev, zaupanjem v lastno znanje in pogumnim nizanjem akcij proti vratom favoriziranih Angležev. V nasprotnem primeru bodo Katančevi upi težko izboljšali klavrno medsebojno bilanco v tekmah z Britanci.