Keltska šola nogometa po germansko

Celticova akademija: niti dva igralca nimata enakega programa.

Objavljeno
24. avgust 2014 17.06
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin

»Nemci prihajajo,« se je med spremljanjem treninga mladeničev nasmehnil vodja Celticove nogometne akademije Chris McCart. Ko so se pred nekaj leti pri škotskem velikanu sprijaznili, da ne bodo več zmogli finančne tekme s klubi svojega kova, so v vasici Lennoxtown, pol urice vožnje izven Glasgowa, zgradili trening center in zasnovali eno najsodobnejših nogometnih akademij v Evropi.

McCart je predvidel, da bo v nogometu prevladal nemški model fizične dominacije in hitrosti igralcev, zato klub išče in ustvarja najboljši približek popolnega atleta. S sedmimi milijoni funtov začetnega vložka je Celtic na podeželju postavil osem igrišč, od katerih so enega pred zahtevnim škotskim vremenom skrili v veliko dvorano, in stavbo za oddelek športne znanosti s centrom za fitnes, z masažnimi sobami, lednimi kadmi in savnami. Dva milijona funtov in pol namenijo letnemu proračunu za 220 članov, ki so razdeljeni v tri kategorije. Prvi del so najmlajši med petim in dvanajstim letom starosti, ki sicer trenirajo v Glasgowu, drugi med 13. in 15. letom, najpomembnejši del pa je tako imenovano razvojno moštvo s selekcijama U17 in U20, ki sta že profesionalni ekipi. Za ves pogon skrbi več kakor 50 zaposlenih.

»Vsak naš igralec je individualni projekt. Ne želimo ustvarjati zgolj igralcev za člansko moštvo, temveč za ligo prvakov,« je pojasnil McCart in s prstom pokazal na fotografijo ekstatičnega takrat še 18-letnega napadalca Tonyja Watta v ozadju, ki ga je objektiv ujel nekaj sekund po zmagovitem zadetku, ki ga je na Celtic Parku v najelitnejšem evropskem tekmovanju zabil sloviti Barceloni. Bazen, iz katerega Celtic črpa mlade talente, sta zgolj Škotska in Irska, kjer ima pod drobnogledom šolska igrišča in vse nogometne klube kar 30 redno zaposlenih skavtov. Tujci so sila redka izjema, medtem ko preizkušenj igralcev ne izvajajo in praviloma zavračajo vse ponudbe nogometnih agentov. »Ugotovili smo, da se kar 95 odstotkov mlajših tujcev ne more prilagoditi zahtevnemu škotskemu okolju in klimi, zato je naložba vanje zelo tvegana,« je opozoril McCart.

Ekipe imajo v načrtu devet treningov na teden, prosta je zgolj sobota. Otroci, ki niso iz Glasgowa, so nastanjeni pri družinah, navijačih Celtica, ki jim klub plačuje najemnino in hrano. Celticov avtobus jih pobere vsak dan že ob 6.30, delovnik pa skupaj z obveznim šolanjem za vse (starejši morajo v srednje šole in fakultete) traja povprečno 12 ur. Igralce razvojnega moštva vsako jutro čaka vprašalnik, s katerim klub ugotavlja njihovo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah in podobno. Na podlagi tega, laboratorijskih izidov krvi in igralnega položaja jim člani oddelka športne znanosti pripravijo program vaj za moč v fitnesu, kamor morajo trikrat na teden. »Niti dva igralca nimata enakega programa,« je ponazoril vodja oddelka, mladi doktor športnih znanosti Ian Coll, ki ga je Celtic izbral med kar tisoč prispelimi prijavami na delovno mesto.

Do 15. leta v Celticovi akademiji spodbujajo vaje za ravnotežje in vaje hitrih nog, medtem ko sami kondiciji posvetijo več pozornosti šele pozneje, ko pridejo na vrsto vaje za hitrost, odriv, moč, mišično maso in štartni odziv. Nutricisti igralcem obenem predpišejo diete in jih učijo prehrambenih navad, ki sicer na Škotskem ne morejo biti slabše. »Rezultati fizičnih testov so se v zadnjih štirih letih močno izboljšali,« se je pohvalil Coll. Vse selekcije igrajo zgolj različice sistemov 4-3-3 in 4-4-1-1. Trenerji igralcem v glavo vcepljajo strogo taktično disciplino in načelo, da je treba na nasprotno moštvo pritiskati celotno srečanje. »Tekma traja 90 minut, od tega je žoga v igri 60 minut, najboljši igralec na svetu Lionel Messi pa jo ima v nogah dve minuti. Igralci morajo torej vedeti tudi, kaj naj naredijo, ko nimajo žoge,« je dejal McCart.

Čeprav najboljši iz razvojnega moštva že zaslužijo tudi do dva tisoč funtov na teden, so fantje pod izjemnim pritiskom. Zavedajo se namreč, da bo v najboljšem primeru v vsej generaciji uspelo enemu oziroma dvema. Depresija med mladeniči zato ni nič nenavadnega. »Ne bi verjeli zgodbam, ki jih slišim,« je opozoril irski psiholog in svetovalec uspešnosti Jim McGuinness. Vsak član moštva mora zato vsak teden na 45-minutni zasebni pogovor z njim, na podlagi tega pa McGuinness določi motivacijske prijeme.

V zadnjem desetletju je dala akademija Celticu 37 igralcev prvega moštva, s prodajo doma vzgojenih igralcev pa je klub zaslužil več kot 20 milijonov funtov. V vsoto ni všteta prodaja Aidana McGedija iz Celtica v moskovski Spartak za devet milijonov funtov. McCart, ki je v predanosti do dela dal jasno vedeti, da je Celtic na prvem mestu in šele nato družina, pričakuje, da bodo pravi rezultati, ki si jih je zastavil, šele prišli. Medtem je lahko zadovoljen z izbruhom Calluma McGregorja, ki je prvi izdelek Celtica, ki je zadel na treh evropskih gostovanjih zapored. Nazadnje prav v Mariboru.