Majhni koraki na poti do velikih ciljev

Nemški mladenič Julian Draxler, član Wolfsburga, je lahko vzor slovenskim nogometnim talentom.

Objavljeno
18. februar 2016 19.41
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec

Ljubljana – Nemški reprezentant Julian Draxler je končno dokazal, zakaj je Wolfsburg poleti zanj odštel 35 milijonov evrov odškodnine. Na prvi tekmi osmine finala lige prvakov je proti Gentu domiselno preigraval, zabil prvi gol po učinkoviti dvojni podaji in nato prispeval še en zadetek s spodkopavanjem žoge.

Draxler je imel v zadnjih treh poletjih na mizi ponudbe največjih klubov na svetu. Pod drobnogled sta ga vzela tudi Barcelona in Real Madrid, zelo resno so ga snubili pri Juventusu in angleških velikanih, toda nemški mladenič je zgolj odmahoval z roko. Dolgo je vztrajal pri Schalkeju, a ko se je odločil za prestop, je presenetil nogometni svet. Odšel je k Wolfsburgu, ki po tradiciji ne spada med največje niti v Nemčiji, kaj šele v Evropi. Odškodnina sicer ni bila majhna (35 milijonov €), prav tako je v Draxlerjev prid govorilo dejstvo, da Wolfsburg igra v ligi prvakov, toda ozadje odhoda v manjši klub je imelo drugačen smisel. Draxler namreč želi delati majhne korake in predvsem redno igrati. Čas za največje klube bo že prišel, ko bo dozorel kot nogometaš. Da se je odločil prav, je potrdila prav tekma proti Gentu.

Že bežni poznavalci nemške lige vedo, da Draxler v tej sezoni ne blesti, kar je vidno tudi pri rezultatih Wolfsburga, ki je zgolj na osmem mestu in pet točk oddaljen od mest, ki vodijo v ligo prvakov. Če bi tako slabo igral pri Realu ali Barceloni, bi poslušal številne kritike in hitro ostal brez mesta v začetni postavi, kar bi mu precej zbilo samozavest. Pri Wolfsburgu je drugače. Pritisk je manjši, navijači so zvesti klubu (in igralcem) tudi v težjih časih, zato je Draxler lahko nemoteno razmišljal le o nogometu in se v miru soočil s prvo večjo krizo v karieri. Počasi je napredoval, nakar je zablestel v pravem trenutku.

»Že ves čas trdimo, da je Julian Draxler najboljši igralec, ki ga ima trenutno nemški nogomet,« se je smejalo Klausu Allofsu, športnemu direktorju Wolfsburga. »Potrebuje le nekaj več časa, saj je še mlad, da pokaže svoj talent. Toda brez skrbi, Julian bo blestel in blestel bo z nami. Mislim, da je vsem jasno, kako izreden nogometaš je.« Draxlerjevo vrhunsko predstavo je zasenčil zgolj Gent, ki je v zaključku tekme prišel le na gol zaostanka (2:3). »Imam mešane občutke. Nedvomno je bila to moja najboljša partija v dresu Wolfsburga, toda imamo grenak priokus, saj bi lahko domov odšli z bistveno boljšim rezultatom,« je povedal Draxler. »Včasih igram bolje, včasih slabše, toda gledano v celoti napredujem,« je pristavil 22-letni nogometaš, ki je bil član nemške reprezentance, ki je leta 2014 osvojila naslov svetovnega prvaka.

Draxlerja bi lahko vzeli za vzor tudi slovenski mladi nogometaši. Namesto da poslušajo svoje agente, ki jim mešajo glave s ponudbami iz najboljših lig na svetu, bi bilo bolje, če bi iz Slovenije najprej prestopili v manjše okolje, kjer ne bi bila usodna vsaka slaba predstava. V preteklosti se je že več slovenskih talentov opeklo s prestopom v Italijo, kjer niso dobili prave priložnosti in so nato hitro odšli v pozabo. Bolj modro ravnajo mladi Slovenci v zadnjem obdobju, ko prve izkušnje v tujini iščejo v stabilnejših okoljih. Takšni so denimo Benjamin Verbič, ki je odšel v København, in tudi Andraž Šporar (Basel) ter Petar Stojanović (Dinamo Zagreb). Redki so namreč posamezniki, ki bi kot golobradi odšli v velik klub in takoj zablesteli.