Mandarić bi Ranierija odpustil še hitreje

Leicester – »Mnogi, ki so prvi, bodo zadnji, in zadnji bodo prvi.« Leicester je s Claudiom Ranierjem spisal zgodbo bibličnih razsežnosti, saj je iz blata odšel do nebes in nato spet nazaj. A te besede ne veljajo samo za Ranierja, ampak tudi za njegovega predhodnika Nigla Pearsona.

Kadar je v klubu tuj lastnik, je jasno, da je pomemben zgolj dobiček, daleč zadaj pa so žlahtne lastnosti, kot so spoštovanje, tovarištvo in hvaležnost. Nogometni svet se zgraža, zakaj so pri Leicestru odpustili Claudia Ranieria, junaka ene od največjih nogometnih senzacij vseh časov, potem ko je Leicester v pretekli sezoni postal angleški prvak. Toda v novi sezoni se klub bori za obstanek, nezadovoljni so tudi igralci, zato je uprava na čelu s tajskimi poslovneži odslovila Ranierija, zdaj pa išče novega trenerja, da bi Leicester obdržal med angleško ligo in omogočil nadaljnjo prisotnost v najbogatejšem državnem prvenstvu na svetu.

Ranieri se je v resnici še dolgo obdržal pri sedanjih lastnikih Leicestra, saj bi pri katerem od prejšnjih lastnikov izgubil službo še hitreje. Denimo pri Milanu Mandariću. Tajski milijarder Vichai Srivaddhanaprabha se zdi v primerjavi z nekdanjim šefom Leicestra, ki zdaj vodi ljubljansko Olimpijo, pravi vajenec. Srbski poslovnež z ameriškim državljanstvom je namreč v prejšnji sezoni že po koncu jesenskega dela odpustil Marijana Pušnika, čeprav je bila Olimpija prva. Brez usmiljenja je bil tudi pri Rodolfu Vanoliju, ki je po dolgoletni suši vodil Ljubljančane pri osvajanju državnega naslova, nato pa je bil bivši še pred koncem poletja. V nogometu preprosto ni trepljanja po ramenih za stare zasluge.

In še nekaj imajo skupnega Ranieri, Pušnik in Vanoli – vsem se je (bolj ali manj) uprla garderoba. Olimpiji nogometaši so bili v manjši meri najprej nezadovoljni s Pušnikom, nato v še večji z Vanolijem, povsem enako pa so vihali nos tudi Leicestrovi igralci nad Ranierijem. Čeprav to nogometaši angleškega prvaka uradno zanikajo, številni angleški mediji namigujejo, da so odhod italijanskega trenerja znova zahtevali po porazu v ligi prvakov pri Sevilli. Marsikaj pove tudi Ranierijev odziv ob slovesu, saj je bil ob omembi igralcev zelo hladen.

Ranieri je požel mnogo sočutja pri stanovskih kolegih, češ kako je nogometni svet krut in nepošten, toda v resnici je ranjen samo Ranierijev ponos. Zaradi izgube službe še zdaleč ni postal socialni problem, ampak je še naprej milijonar, ki si lahko privošči vse.

Očitno pa imajo Leicestrovi igralci še eno željo – da se vrne nekdanji trener Nigel Pearson. To je mož, ki je v predlanski sezoni poskrbel za prvi Leicestrov čudež. Klub je bil tedaj še v 31. kolu angleškega prvenstva na zadnjem mestu, nato pa je do konca prvenstva nanizal šest zmag in remi in obstal v elitni druščini. Nihče ni niti pomislil na trenerjevo menjavo, vendar se je nato pripetil seksualni škandal. Trije klubski igralci so se namreč na pripravah na Tajskem udeležili orgije, pri tem so se posneli in zmerjali tajska dekleta, problem pa je nastal, ko je posnetek prišel v medije. Vsi trije nogometaši – Tom Hopper, Adam Smith in James Pearson – so morali zapustiti klub. Problem je bil toliko večji, ker je bil James Pearson trenerjev sin, zato je kasneje odšel tudi Nigel Pearson.

Kljub temu Pearson ne diši lastnikom kluba. Zaželeli so si Roberta Mancinija, a je predrag, Guus Hiddink noče pogodbe samo do konca sezone, zato je najverjetneje, da bo polna pooblastila prejel kar začasni dežurni gasilec Craig Shakespeare. Prvo veliko dramo bo lahko spisal že zelo kmalu. Čez dva tedna mora premagati Sevillo z 1:0 in Leicester bo v četrtfinalu lige prvakov.