Tiskane izdaje
V vijoličastem taboru niti za delček sekunde ne razmišljajo o črnem scenariju, pač pa le o tem, kako bodo Zrinjski vpisali na seznam v tem desetletju že premaganih prvih ovir. Na njem, resda v spodnjem evropskem kakovostnem razredu so: luksemburški Dudelange, bošnjaški Željezničar in malteška Birkirkara.
Vsaka zmaga bi Maribor približala raju, vsak neodločen izid z goli, kaj šele poraz, bi pomenil veliko razočaranje, če ne že polomijo. Mariborski nogometaši in njihovi navijači so se pač navadili bitk z uglednimi evropskimi moštvi globoko v jesen, v minuli sezoni celo do pozne zime, in posledično krepko nadpovprečenga zaslužka v državi, v kateri je vse manj razumevanja za vrhunski nogomet.
Najpomembnejši ustvarjalec mariborskega evropskega mozaika, športni direktor Zlatko Zahović, navzven ni tako zaskrbljen, kot so morda navijači, ki jih je - prej kot domača ligaška premiera - prestrašila mostarska predstava. »Kot v večini dvobojev moštev takšne ravni so tudi v tem naše prednosti izkušnje, navijači, telesna pripravljenost, profesionalizem in zraven vse, kar ta prinaša,« je že pred prvo tekmo dejal Zahović.
Toda, pozor. Zahović se bržčas zaveda, da Zrinjski ni klasični balkanski tekmec, marveč moštvo s hrvaškim pridihom. Ta je za Maribor in druge slovenske klube še vedno (pre)trd oreh. Na to stavi tudi gostujoči trener Branko Karačić, ki je na prvi tekmi s svojimi taktičnimi navodili ustavil najmočnejše mariborske adute. Upa na naslednji scenarij: »Čim dlje, ko bomo držali izidi 0:0, bolj bodo Mariborčani živčni. S tem se bodo naše možnosti za gol povečevale,« je dejal Karačić, ki je bil že po prvi tekmi zelo zadovoljen in optimističen. Zrinjski misli resno, v Maribor je dopotoval že v ponedeljek.
Agresivnost na robu ostrih prekrškov je iz igre vrgla Dareta Vršiča, Agima Ibraimija, posledično je od vrat odrezala Nusmirja Fajića in Jean-Philippa Mendyja. Trener Ante Šimundža je, kot kaže, za agresivnost Hercegovcev našel zdravilo. Izpostavil ga je po tesni sobotni zmagi nad Rudarjem, ki je razkrila tudi bolj pozitivne stvari: »Hitra igra, ki jo omogoča igrišče v Ljudskem vrtu.« Maribor je pokazal, da zmore igrati hitrejši nogomet, čeprav ne z najhitrejšimi igralci.
Zdi se, da je načrt strokovnega štaba, kako in s kom v glavnih vlogah izpeljati uspešno evropsko poletje, že razkrit. V glavni vlogi bodo izkušenejši igralci, mlajši in pomembnejši za nadaljevanje sezone se bodo v njem še učili. Svojo mladostno zagnanost in moč bodo varčevali za posamične utrinke. Ali za vloge džokerjev.
Aleš Mejač, za kapetanom Marcosom Tavaresom drugi najstarejši po stažu v tem rodu vijoličastih, je v soboto švigal po levem in desnem bočnem položaju. Spet je potrdil, da je s svojo raznovrstnostjo in vedno srčno igro močan Šimundžev adut.
»Vsaka tekma je zgodba zase, a naboj bo večji, številčnejša in glasnejša bo tudi podpora s tribun. Vsaka evropska tekma je negotova. Tekmeca smo že dobro spoznali in tokrat bomo spet v pravi podobi. Verjamem, da bo zmaga ostala doma,« je razmišljal 31-letni Kranjčan. Z dobro predstavo je Gorenjec bržkone razblinil trenerjeve morebitne pomisleke o tem, da bi na tako pomembni tekmi tvegal z najstnikom Petrom Stojanovićem, naslednikom Martina Milca na desni strani. V obrambo se bo ob bok Aleksandru Rajčeviću vrnil tudi Marko Šuler, več dvomov ostaja o tem, kdo bo zapolnil četverico zveznih igralcev in kakšen bo napadalni dvojec. Šimundža je bil glede izbora igralcev vedno skrivnosten, a tokrat se zaveda: v 3. kolo vodi le gol, morda bo treba zabiti dva, tri.
