Tiskane izdaje
Maribor - Nogometni praznik ob vrnitvi v najmočnejše klubsko tekmovanje na svetu je oživel mestni utrip. Z množičnim obiskom navijačev Spartaka – prišlo jih je več kot tisoč – je mesto pod Pohorjem dobilo tudi močan ruski pridih, a tudi nekaj strahu, da bi razvpiti huligani lahko povzročali neprijetnosti. Toda predigra navijačev po mariborskih ulicah in parkih pred večernim spektaklom je pod budnim očesom slovenskih »specialcev« k sreči minila brez večjih incidentov.
Vijolična nogometna utrdba je bila pred prvim sodnikovim žvižgom napolnjena do zadnjega kotička in slovensko-ruski dvoboj prvakov se je lahko začel. Gostje so imeli začetni udarec, izpeljali prvi napad in že po dobri minuti občutili, kako nevaren je lahko Maribor, če se ga lotiš s kančkom podcenjevanja. Martin Milec je v šprintu zletel proti vratom Artjoma Rebrova in z 22 m silovito sprožil. Ogrel je Rebrova, po žilah pa pognal vijolično kri. Ni veliko manjkalo, da bi Spartakov Hrvat Mario Pašalić v 5. minuti presenetil Jasmina Handanovića, po njegovemu strelu z roba kazenskega prostora je žoga zletela preko prečke.
Prvih 25 minut je ob manjših nerodnostih Marka Šulerja in vidnim napadalnim prebliskom Damjana Boharja ter Gregorja Bajdeta minilo, kot bi švignilo. Mariborčani so navkljub gostujoči pobudi navduševali z igro visokega ritma in nevarnimi akcijami. Zmanjkal jim je le konkretnejši zaključek – vsaj zadnja podaja, če že ne strel. Še preden so se oboji povsem razleteli po zelenici, so Spartakovi navijači v 16. minuti na igrišče sprožili raketo. Zletela ja na sredino tik ob sodniku Denizu Aytekinu, ki je tekmo prekinil.
Incident je bil hitro pozabljen, po prvi lepi priložnosti gostov, ki jo je s strelom z desne strani z 8 m preko vrat zapravil kapetan Denis Glušakov, pa so tudi tekmeci razkrili nekaj svojih napadalnih odlik. Glušakov je v 28. minuti končal svojo mariborsko zgodbo s poškodbo, Spartak pa jo je nadaljeval s popolno prevlado. Toda ta je bila jalova in je že vidno utrujenim vijoličnim omogočala, da bi lahko z bliskovito »kontro« presenetili goste. Na koncu so se Mariborčani zadovoljili z branjenjem, da bi ohranili svojo mrežo nedotaknjeno.
Odmor je Mariborčanom prišel kot naročen. Časa, da so si napolnili »baterije« in obnovili taktične zamisli, je bilo dovolj. Maribor je ostal pri svoji značilni drži, disciplinirani in organizirani obrambni igri z obilo tekanja, s katerim je ohranjal ravnotežje proti vse bolj napadalnim gostom. Ti so začutili, da bi lahko Mariborčane strli, če bodo igro preselili nekaj metrov naprej na mariborsko polovico. Stalen pritisk je počasi lomil vijolično obrambo in jo zlomil v 59. minuti. Fernando je sprožil strel po tleh z 18 m v Handanovićev levi spodnji kot. Mariborski vratar je žogo odbil, toda hitrejši in natančnejši od domačih branilcev je bil Aleksandr Samedov, ki je z 8 m z desne strani silovito zadel pod prečko.
Toda presenečenje je šele sledilo. Mariborčanov gol ni umiril ali povsem ustavil, marveč jih je oživel. S pogumno igro in drznostjo so začeli loviti zaostanek, pri tem tudi veliko tvegali, a bili nagrajeni za sijajen odgovor po zaostanku. Razigrani Bohar je napovedal veliko stvar že v 62. minuti, ampak je po strelu z glavo zadel le vratnico. Pravočasno je ukrepal tudi Darko Milanič in potegnil pravega asa iz rokava. V najstniku Martinu Kramariču je našel igralca s pogumom in prebojnostjo. V 85. minuti je Belokranjec stekel mimo ruskih branilcev z desne strani proti sredini, nato na levi strani podal Boharju, ta pa je v prefinjenem slogu opravil s Georgijem Jikiajem in s polvisokim strelom v vratarjev levi dolgi kot zabil za izenačenje, za prvo točko in za prvih 500.000 evrov na računu. Tudi po izenačenju mariborski napadi niso pojenjali, v zraku je visela tudi zgodovinska zmaga, na katero pa bodo v štajerski metropoli morali še malo počakati.
