Maribor: Slovenija še ni zapravila prednosti z 2:1

Trener Maribora Darko Milanič se zaveda, da njegovim varovancem za napredovanje v ligo prvakov zadošča minimalna zmaga z 1:0.

Objavljeno
24. avgust 2012 13.32
G. N., šport
G. N., šport
Zagreb – Maribor je v Maksimirju iztržil veliko premalo, toda boj za ligo prvakov je po najtesnejšem možnem porazu in po v gosteh doseženem golu (1:2) še odprt. Favorizirani Dinamo je spretno in srečno izkoristil Mariborovo ponujeno darilo v obliki neučinkovitosti in je debelo unovčil izkušnje izločilnih tekem na tej ravni tekmovanja.

V slogu tradicionalne nogometne vzvišenosti naših južnih sosedov je Dinamov trener Ante Čačić napovedal uvrstitev v ligo prvakov brez poraza. Gospod uglajenih manir, spoštljiv, a hkrati samozavesten, se po nepisanih nogometnih pravilih ni veliko zmotil in je ob tem, da je očitno res človek, ki se ga drži sreča, v govorništvu več kot pravšnji tekmec Zlatku Zahoviću.

»Dinamo v Ljudskem vrtu nima nobenih možnosti. Ne ve, kaj ga čaka. Nekaj sreče moramo imeti tudi mi,« je na Čačićevo oceno odločno odgovoril mariborski športni direktor, ki je v mešanem prostoru za pobiranje izjav in intervjujev odpravil peščico hrvaških novinarjev. Menil je namreč, da je eden od tamkajšnjih medijev neustrezno predstavil njegovo podobo, nekaj trenutkov pozneje pa privlačni dami ene od zasebnih televizijskih postaj z nasmeškom odgovarjal tudi na neprijetna – rumena – vprašanja.

Prepletali sta se sreča in nesreča

Resnic o tem, kdo je bil boljši, srečnejši, spretnejši, je seveda veliko. Maribor je imel po stari navadi, o čemer sicer Darko Milanič nerad govori, slab uvod in odlično nadaljevanje. Avtogol domačega kapetana Milana Badlja je bil naključen, toda Maribor s svojo evropsko podobo v igri je vselej nagrajen – bodisi zaradi svojih odlično izpeljanih akcij bodisi zaradi napak tekmecev. Pri izenačenju, ki je pošteno premešalo karte na igrišču, so imeli Mariborčani srečo! Precej manj pa v trenutkih, ko so imeli tekmece v šahu in so potrebovali postaviti le še piko na i.

Dobre pol ure – razdeljene v manjši del prvega, pretežno pa v večji del drugega polčasa – je bil vijolični videz evroligaški. Da se jeziček ni povsem nagnil na mariborsko stran in ligo prvakov po 13 letih tako rekoč že pripeljal na Štajersko, bi lahko pripisali naslednjim podrobnostim: smoli ali pomanjkanju izkušenj Roberta Berića, nerazpoloženosti Agima Ibraimija in tudi previdnejši taktični različici trenerja Milaniča. A pojdimo po vrsti. Komaj 21-letni Krčan, kar pri oceni njegovih sposobnosti in zmožnosti mnogi hitro pozabijo, je zasenčil Dinamova štoperja evropskega ugleda, Josipa Šimunića in Tonela. Strelci živijo od golov in Berić ni dosegel nobenega, zaradi česar so bili vijolični navijači precej slabe volje. Če bi zabil gol, bi evre v milijonskih zneskih seštevali vijolični finančniki in tudi postavni napadalec, čigar cena na evropskem tržišču bi poskočila v rekordne višave. Pa vendar, zanimivo bi bilo videti Berićev statistični učinek – indeks.

Dinamo je omejil najbolj raznovrstnega ustvarjalca Maribora Ibraimija. S tem so domači preprečili možnost nepredvidljivih potez Albanca, ki ni zmogel niti enega strela proti vratom. Tudi podaje v nasprotnih napadih, ki so obetali veliko, so bile nenatančne.

»Mar ste pričakovali, da se bomo v Zagrebu odprli? Igrali smo proti Dinamu, močnejšemu in kakovostnemu tekmecu,« pa je Milanič argumentirano razblinil vse dvome o tem, če je bila taktična previdnost napačna. Ni bila, a prinaša slabosti, kot so rokade igralnih položajev, igralcev in pomanjkanje števila igralcev v napadalnih akcijah.

V Ljudskem vrtu potrpežljivo

Dinamo ima gol prednosti, a ena žoga v njegovi mreži in nobena v Mariborovi bi pomenila zmagoslavje Štajercev. To je izhodišče, ki ga Milanič in Zahović za dvoboj v Ljudskem vrtu enostavno morata upoštevati. Da sta do zadnje podrobnosti preučila vse pasti in različice, sta potrdila v Maksimirju. V to je sodila tudi »izločitev« Dejana Mezge zaradi nevarnosti učinka »nacionalnega duha«, hkrati sta za povratno tekmo ohranila aduta več. Kar zadeva pristop, pa ni neznank. »Potrebujemo le en gol in ne divjanja za vsako ceno,« je dejal Milanič.

V tekmovanjih na tako visoki kakovostni ravni je kakršna koli prednost tekmecev prednost. Zaostanka z 1:2 nekoč proti Sloveniji niso nadomestili niti močnejši Ukrajinci in Romuni, prav tako ne Mariborčani v lanskih kvalifikacijah za LP proti Maccabiju iz Haife. A ga je Slovenija v LV proti Rusiji.