Tiskane izdaje
Ljubljana – S tekmo med Čilom in Ekvadorjem se bo drevi začelo 44. južnoameriško prvenstvo v nogometu, na katerem bosta kot gostji nastopili Mehika in Jamajka. Naslov bo v krepko oslabljeni podobi branil Urugvaj, zato je večina pogledov uprtih v Argentino in Brazilijo, pa tudi v gostitelje Čilence in ambiciozne Kolumbijce.
Od 12 sodelujočih reprezentanc se jih je lani šest uvrstilo med 16 najboljših na lanskem SP: Argentina se je ustavila šele v finalu, Brazilija je zasedla 4. mesto, Kolumbija se je prebila do četrtfinala, osmina finala pa je bila zadnja postaja za Čile, Mehiko in Urugvaj. Slednji s 15 naslovi vodi na preglednici južnoameriških prvakov (Argentina jih je osvojila 14, Brazilija osem), še posebej pa je presenetil pred štirimi leti, ko je prekrižal račune favoriziranim tekmecem. V četrtfinalu je po streljanju enajstmetrovk izločil Argentino na njenih tleh, in ker je na isti stopnji tekmovanja izpadla tudi Brazilija v dvoboju s Paragvajem, se mu je ponudila imenitna priložnost, ki jo je prepričljivo izkoristil. Letos Urugvajci ne bodo mogli računati na Luisa Suareza, saj mora odslužiti kazen zaradi ugriza Italijana Giorgia Chiellinija na lanskem SP, njihov dolgoletni zvezdnik Diego Forlan pa je končal reprezentančno pot, tako da je od imenitne trojice v napadu ostal le Edinson Cavani. Ob tem ne bodo mogli računati niti na Martina Caceresa in Diega Lugana, vendar so prepričani, da lahko kapetan Diego Godin popelje moštvo do novega uspeha.
»Ali je bil Urugvaj favorit leta 2011? Nikakor ne. Za vsako moštvo je pomembno preskočiti skupinski del tekmovanja, potem se bo začelo novo prvenstvo s povsem drugačnimi zakonitostmi. Suarezova odsotnost je hud udarec, toda ne smemo pozabiti, da je naša reprezentanca dobila veliko tekem tudi brez Luisa,« opozarja Diego Forlan. Njegovi rojaki bodo lahko igrali povsem sproščeno, zato pa se pritisku ne morejo ogniti Argentinci in Brazilci, saj jih še vedno peče razočaranje z lanskega mundiala, prvi pa za nameček čakajo na naslov južnoameriškega prvaka vse od leta 1993, torej od časov Gabriela Batistute, Diega Simeoneja in Fernanda Redonda. Letos so vpoklicali vse najboljše ase, vključno s Carlosom Tevezom ter v zadnji pripravljalni tekmi tudi brez njega, Lionela Messija in Javierja Mascherana, ki so se moštvu pridružili po finalu lige prvakov, prekosili Bolivijo s 5:0. Sergio Agüero je zabil tri gole, Angel di Maria dva.
Po imenitnih predstavah v dresu Barcelone Messi zagotavlja, da je v veliko boljšem stanju kot pred mundialom v Braziliji: »Že kot otrok sem sanjal o reprezentančnih podvigih in zdajšnji rod si zasluži doseči nekaj velikega. Po SP in finalnem porazu z Nemčijo nam je ostal grenak priokus, Copa America pa je prva priložnost, da si nekoliko posladkamo življenje,« pravi argentinski velezvezdnik, ki je odigral 97 tekem za izbrano vrsto in dosegel 45 golov.
Še večje travme so preživljali Brazilci, potem ko jih je v polfinalu domačega SP ponižala Nemčija kar s 7:1. Po prihodu so resda nanizali devet zmag – tudi nad Kolumbijo, Čilom, Argentino in Francijo –, zadnjo v nedeljo proti Mehiki z 2:0 (Coutinho, Tardelli), vendar se zavedajo, da se z njimi še zdaleč niso oddolžili rojakom. Selektor Carlos Dunga, ki je nasledil Luiza Felipeja Scolarija, je vodil moštvo leta 2007 ob njegovem zadnjem uspehu na južnoameriškem prvenstvu, zato dobro pozna pot. Njegove besede vendarle zvenijo pričakovano: ključ za očiščenje petkratnih svetovnih prvakov je Neymar.
»Ko sem se vrnil za krmilo, sem mu potisnil v roke kapetanski trak. S tem je prevzel dodatno odgovornost, da bo unovčil svojo izjemno nadarjenost in še bolj napredoval. Vem, da ima rad izzive, zato je zelo dobro, da se je pridružil moštvu po doseženem golu v finalu lige prvakov,« meni Dunga, ki se zaveda, da najdemo obilo lačnih reprezentančnega uspeha tudi v drugih zasedbah. Še posebej pri Kolumbiji, 4. na svetovni lestvici FIFA, da o Čilencih niti ne govorimo. Prvo južnoameriško lovoriko naskakujejo od leta 1916, letos pa so se že sedmič znašli v vlogi gostitelja.
