Mijatović kot predhodnik Čeferin

Brdo pri Kranju – Nogometna zveza Slovenije (NZS) letos načrtuje rekordno visoke prihodke, naprej bo šla z novim podpredsednikom Stankom Glažarjem, na generalnega sekretarja pa bo čakala do konca maja. To bi bil lahko povzetek z zasedanja redne letne skupščine NZS v kongresnem središču Brdo.

Najbogatejša panožna športna zveza pri nas beleži stabilno rast prihodkov. Če je NZS v letu 2013 ustvarila 9,5 milijona evrov prihodkov, je končala leto 2016 z 12,2 milijona € kumulativnih prihodkov, letos bo ustvarila še milijon več. Tudi letos bo struktura ustvarjenih prihodkov podobna kot v zadnjih letih (glej tabelo). NZS največji del prihodkov prinese prodaja medijskih pravic, ki jih je prenesla na Evropsko nogometno zvezo (Uefa).

»Prihodki iz naslova Uefe že običajno pomenijo okrog 18 % letnega proračuna NZS, in sicer iz Uefinega solidarnostnega programa, ki pomeni sredstva za delovanje zveze. Podobno visoka so običajno sredstva, ki jih NZS pridobi prek Uefe iz naslova medijskih pravic in sredstev za projektno sofinanciranje,« je razkril predsednik Radenko Mijatović. Uefa torej prispeva v proračun NZS približno 40 odstotkov prihodkov, kar je sorazmerno visoka odvisnost. Večje evropske zveze imajo nižji korelacijski koeficient, manjše od slovenske seveda še višjega, kar je razumljivo. Kot zanimiva velja izpostaviti dva podatka iz skupnih prihodkov NZS. Prvič, NZS je v letu 2016 ustvarila 861.000 € prek trgovine uradnega opremljevalca, kar predstavlja delež 7 %, po novem pa je ustvarila tudi 419.000 finančnih prihodkov (3,4 %), kar pomeni dividende prek lastniškega deleža v Športni loteriji, ki ga je zveza pridobila v letu 2015. Podobno visoke dividende pričakuje NZS tudi letos, največji porast prihodkov pa naj bi zabeležila na postavki FIFA, kjer bo prihodke iz lanskih 705 tisoč € povečala na predvidenih 1,362 milijona (indeks 193). To je posledica zmage Gianija Infantina v boju za predsednika Svetovne nogometne zveze; Švicar je pač obljubil dodatna sredstva za vse članice.

Glažar : Prašnikar 18:11

NZS je preselila lokacijo redne letne skupščine iz hotela Kokra v bližnje kongresno središče, torej 200 metrov bližje vadbenemu središču Brdo, kjer leži tudi domicil zveze. Prav vadbeno središče naj bi v prihodnje pomenilo dodaten vir prihodkov NZS. »Široko bomo odprli vrata za vse tuje ekipe, ki želijo izkoristiti tukajšnje razmere za vadbo,« je zatrdil Mijatović in dodal, da je že dobil več poizvedb iz tujine. »V vadbenem središču smo že lani organizirali 45 dogodkov,« je razkril vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Matjaž Jaklič. Kako dolg bo mandat Jakliča, bo znano najpozneje do konca maja. Na razpis za naslednika Aleša Zavrla se je namreč prijavilo devet imen, morda tudi Jaklič. V drugem krogu se bo število kandidatov skrčilo na peterico.

»Naslednji teden bomo končali razgovore s kandidati, za najboljšega se bomo odločili do konca maja,« je dodal Mijatović, ki je sejo vodil časovno učinkovito kot njegov predhodnik Aleksander Čeferin. Enotni ton zasedanja skupščine je v točki 9 (Finančni načrt za leto 2017) prekinil le prvi mož trenerske organizacije Bogdan Trope, ki je izpostavil, da je 50.000 €, kolikor jih nameni NZS, premalo za ustrezen razvoj stroke pri nas, prav tako trenerji pričakujejo dokončanje objekta na Brdu (medicinski center, wellness, fitnes). Mijatović je zatrdil, da je gradnja tega predvidena do konca strateškega obdobja 2020.

Ena od zanimivejših točk dnevnega reda so bile volitve podpredsednika NZS, ki na zadnji volilni skupščini ni bil izvoljen. Potrjenim Franciju Zavrlu, Milanu Jarcu in Danilu Kacijanu se je včeraj pridružil še Stanko Glažar, ki je prejel 18 glasov delegatov, njegov tekmec Bojan Prašnikar pa 11. Lani sta se obe glasovanji končali z izidom 15:15 ...