Mož skrajnih metod se je vrnil v velikem slogu

Marseille - Carlo Ancelotti na klopi madridskega Reala niza zmage in zbira lovorike, Pep Guaridola v Münchnu ustvarja Bayern za dolgoletno prevlado, Jose Mourinho si v Londonu s Chelseajem postavlja nov spomenik. Toda kdo bi lahko bil junak, kakršne sodobni, v evre ujeti nogomet močno pogreša? Argentinec Marcelo Bielsa bi bil odgovor nemajhnega števila trenerjev.

Nekdanji selektor Argentine, številnih tamkajšnjih in tudi evropskih klubov ima za seboj imenitno jesen. V vlogi trenerja Marseilla je tako uspešen, da je nekdanji evropski velikan z juga Francije in edini francoski klubski evropski prvak (leta 1993) močno zamajal temelje velikega tekmeca iz glavnega mesta, Paris St. Germaina.

Marseille bo vstopil v novo leto na prvem mestu francoskega prvenstva, kar je manjša senzacija. PSG je vendarle klub z neusahljivim virom denarja, ki si lahko kadarkoli privošči več deset milijonov vredno okrepitev. Južnjaška protiutež pariškemu denarju katarskega izvora je Bielsina strokovnost ali pa kar neverjetna nogometna inovativnost, kakršno premorejo redki. Devetinpetdesetletni strokovnjak iz »Messijevega« Rosaria velja za trenerja znanstvenika, njegov vir posrečenih in tudi neposrečenih metod namreč nikoli ne ugasne. V tem sta si morda podobna s slovitim italijanskim Čehom Zdenekom Zemanom, ki že skoraj štiri desetletja na Apeninih vznemirja s svojimi skrajnimi nogometnimi metodami, zaradi česar se nenehno izmenjuje v vlogah junaka in bedaka – na začetku tedna ga je odpustil Cagliari.

Marseillovo vstajenje in Bielsovi trenerski prijemi so navdušili tudi najbolj znanega otroka Marseilla (za Olympique sicer ni nikoli igral) Zinedina Zidana. Sloviti Zizou je zdaj trener B-moštva Reala Madrida (RM Castilla) in kot najbolj priden študent preučuje različne trenerje. Bielsa ima med njimi poseben položaj.

»Prvič sem ga srečal in je bil zelo srečen. On je tip trenerja, ki ima neizmerno rad svoje igralce in tiste, ki ustvarjajo zgodovino nogometa. Dejal je, da moramo biti pri svojem delu vedno strastni in zaupati v svoje sposobnosti,« je bržkone bodoči trener Reala odkril nekaj nogometnih skrivnosti, ki jih je delil z Argentincem.

Bielsa je k Marseillu prestopil poleti, potem ko je bil skoraj leto dni brez dela. Lanskega junija je končal zgodbo v Baskiji v Bilbau. Za novi izziv se je temeljito pripravljal. Tako kot zna, do zadnje podrobnosti je preučil metode, ki bi Marseille popeljale pred PSG. Za najbližje so tudi zelo skrajne. Ker je fanatik, se pogosto povsem izklopi iz okolja, takrat nikogar ne spusti v svoj nogometni svet.

»Veliko smo se žrtvovali in trpeli. Za nami je intenzivnih pet mesecev. Treningi se res razlikujejo in so zelo posebni, toda napredovali smo kot moštvo in kot posamezniki,« je prvi del sezone pod novo taktirko opisal eden od zvezdnikov Marseilla André Ayew, ki uspešno nadaljuje družinsko tradicijo odličnih nogometašev v klubu. Petindvajsetletnik je namreč sin Abedija Peleja, nekoč trikratnega afriškega nogometaša leta in člana najslavnejšega moštva z začetka devetdesetih let minulega stoletja.

Marseille zmaguje in si znova utira pot med evropsko elito z napadalno igro. V Franciji je takšen slog prej redkost kot pravilo, nazadnje si je vzdevek napadalnega prvaka leta 2011 priigral Lille. Zanj so tedaj v napadu igrali Eden Hazard (Chelsea), Gervinho (Roma) in Moussa Sow (Fenerbahče).

Taktično Bielsa uporablja conski presing, moštvo se brani s tremi v liniji, ko napada, se eden od branilcev spremeni v zveznega igralca. Za Bielsov slog igre so značilne ostre globinske podaje za hrbet tekmečevih branilcev. Pri branjenju igralci napadajo zgolj tekmece z žogo. Izhodišče je taktična postavitev 5-3-2, ki se v zadnjih letih spet utrjuje kot vodilna po vladavini 4-4-2 in se preoblikuje v različici 3-3-1-3 ali 3-3-2-1-1 ...