Tiskane izdaje
Ljubljana – Mariborov padec na Bonifiki je prvoligaškemu tekmovanju »dal krila«. Na Bonifiki je po tretji zaporedni zmagi Luke Koper prešerno vzdušje, boj za 3. mesto je spet napet, za prvaka vsaj kolo ali dve še negotov. Pri domačih je med že uveljavljenimi igralci izstopal 17-letni Domen Črnigoj.
Mladi »Škofjot« (letnik 1995) je ob Miroslavu Čovilu in Leo Štulcu v zvezni vrsti »pohrustal« vijolične ustvarjalce. Igral je kot prekaljen nogometaš.
»Bili smo boljši, le v zadnjem delu tekme so nas Mariborčani stisnili, ampak v lovu za izenačenjem niso bili nevarni. Še večjega poraza jih je rešil vratar Jasmin Handanović,« je Črnigoj ocenil derbi, ki je Koprčane približal cilju, tretjemu mestu. Kdor doslej ni poznal Črnigojevo nogometno izobrazbo, je dobil vtis, da je rojen za obrambne naloge. »Po sili razmer ali zaradi taktičnih razlogov sem bil premeščen v vlogo zveznega igralca z obrambnimi nalogami. Kapetan Ivica Guberac je ponavadi v napadalnejši vlogi, jaz pa zaradi tekalnih sposobnosti ščitim njegov hrbet. Povrhu je tekma z Mariborom zahtevala več bojevnikov v zvezni vrsti,« je Domen pojasnil svoj igralni položaj, ki ni v skladu s slovesom, kakršnega si je priigral v mlajših kategorijah in ga je zavihtel tudi v mlado reprezentanco.
Črnigoj bo nogometaš in pika, bi lahko povzeli njegovo neomajnost. »Sem dijak tehnične gimnazije, toda svojo prihodnost vidim izključno v nogometu. Res ne vem, kdo in kaj me lahko ustavi v tem, da ne bi poskušal postati profesionalni nogometaš,« navijač Juventusa in oboževalec dveh plejmejkerjev, Zinedina Zidana in Andree Pirla, nima nikakršnih pomislekov.
Njegova volja in trma sta tudi na igrišču vredna hvale, toda pri oblikovanju njegovega idealnega igralnega položaja kaže temeljito premisliti. Poraja se naslednje vprašanje: Je eden od vidnejših igralcev rodu, ki je igral na evropskem prvenstvu selekcij do 17 let lansko leto v Sloveniji, lahko sodobna različica Srečka Katanca? Domen je resda večji del kariere v mlajših kategorijah igral v napadalnejših vlogah, ampak za potrebe reprezentance in nemara tudi zaradi njegovih odličnih telesnih potencialov (visok je 188 cm) se zdi, da je idealen naslednik zdajšnjega selektorja.
»Raje igram v napadalni vlogi,« je Domnova želja. Tako kot čim prejšnji prestop v tujino. »Ne, Maribor me ne zanima, niti Olimpija, v Sloveniji bom igral le za Koper,« je pribil in ob tem potrdil, da je še brez svojega zastopnika, saj ima v očetu Ludviku, nekoč igralcu Kopra, najboljšega možnega »angela varuha«. Ne samo oče, športne gene je podedoval tudi od matere Alenke (dekliški priimek Letig), nekdanje rokometašice, v vlogi navijača pa ga spodbuja strejši brat Tilen. »Nekoč sem hkrati treniral nogomet in rokomet, toda kmalu sem ugotovil, da oboje ne gre skupaj. Odločitev, da izberem nogomet, ni bila težka,« je še razkril bržčas eden od najobetavnejših slovenskih upov.
