Najboljše morda šele prihaja, a vse hočejo že zdaj

Anglija je zibelka nogometa, toda v vsej zgodovini ima samo en svetovni naslov iz davnega leta 1966. Kljub temu odhajajo Angleži na vsako novo veliko tekmovanje z upanjem, da bo tokrat končno napočil njihov čas, a vedno znova pridejo domov razočarani, nemalokrat celo ponižani. Tokratna zasedba vliva več optimizma, vendar bi bil svetovni naslov veliko presenečenje.

Ko je bila Anglija leta 1966 svetovni prvak, je bil to povsem neki drugi čas. Ljudje niso poznali mobilnih telefonov, zato so londonski vozniki avtobusov ustavljali vožnjo, skočili ven do najbližjega lokala, povprašali za rezultat, novico prenesli potnikom v avtobusu in tako so počeli vsakih nekaj minut, prav takrat pa je Anglija na domačem svetovnem prvenstvu vendarle osvojila edino lovoriko v zgodovini. A še okoli te je nekaj dvomov, saj ni povsem jasno, ali je pri odločilnem golu Geoffa Hursta žoga prečkala golovo črto ali ne.

Prej in potem so angleški nogometaši razočarali. Ni se jim posrečilo niti takrat, ko so spadali med favorite in so imeli odlično ekipo, saj se jim je vedno znova kaj zalomilo. Če ne drugega, je ravno proti njim Diego Maradona zablestel z »božjo roko« in kasneje še z najlepšim golom v zgodovini svetovnih prvenstvih.

Pred vsakim novim velikim tekmovanjem se v Angliji kot nesrečni zaljubljenci sprašujejo, je tokrat prišel pravi čas? Zelo spodbuden podatek je, da angleška reprezentanca že vse od oktobra 2009 ni izgubila kvalifikacijske tekme za evropsko ali svetovno prvenstvo, od tega je v dveh kvalifikacijskih ciklih zaigrala tudi proti slovenski izbrani vrsti.

Mlajše selekcije že blestijo

Angleži imajo večje težave na samih prvenstvih. Nazadnje so povsem odpovedali na evropskem prvenstvu leta 2016, potem ko so neslavno izpadli proti Islandiji v osmini finala, kar je bil eden najbolj temnih trenutkov v zgodovini angleškega reprezentančnega nogometa.

Sledilo je obdobje številnih pretresov. Osmešenega selektorja Roya Hodgsona je nasledil Sam Allardyce, a je moral ta kmalu oditi, saj je na plano prišla zgodba, kako je bil vpleten v sporne posle pri preprodajanju nogometašev. Kljub temu se lahko Allardyce pohvali, da je edini angleški selektor v zgodovini s popolnim izplenom samih zmag, vendar ob tem verjetno raje zataji, da je bil selektor samo na eni tekmi.

Po aferi se je vodstvo angleške nogometne zveze odločilo, da namesto novega izkušenega moža poišče mlajšega trenerja, za katerega še ni nevarnosti, da bi imel prste v marmeladi in ki bi s svežo energijo lahko prinesel novo upanje. Selektor je postal Gareth Southgate, kvalifikacije pa so potrdile, da bi lahko to vlogo opravljal več let in skozi daljše obdobje sestavil šampionsko zasedbo. Za ta podvig ima dobre nastavke, saj se je z Waynom Rooneyjem dogovoril, da se dolgoletni kapetan poslovi od izbrane vrste, odgovornost pa so prevzeli mladi fantje.

Da morda za Anglijo prihajajo lepši časi, je nakazal začetek klubske sezone. Prevlado v evropskih tekmovanjih so v skupinskem delu znova prevzeli angleški klubi. Resda so bili prav bogati klubi v preteklosti del reprezentančnega problema, saj so bili osrednji igralci v klubih tuji zvezdniki, angleški nogometaši pa bolj na obrobju, kar se je potem poznalo v izbrani vrsti. Zdaj je slika bolj angleška, kajti med osrednjimi akterji so ponovno angleški igralci – Harry Kane, Marcus Rashford, Jordan Henderson, Adam Lallana, Alex Oxlade-Chamberlain, Kyle Walker … Precej spodbudni so tudi dosežki mlajših selekcij, saj je Anglija v zadnjih letih v mlajših kategorijah vseskozi v ospredju. Ko je enako veljalo za mlajše španske selekcije, so potem tudi pri članih sestavili izjemno generacijo, torej ima tudi Anglija vse pogoje za uspeh.

V Rusiji bodo veliko potovali

»Ne vem, kaj nas čaka v Rusiji, vendar Anglija ne more iti na svetovno prvenstvo, ne da bi poskusila osvojiti lovoriko,« je dejal selektor Gareth Southgate in dodal: »Na vsaki tekmi bo naš cilj zmaga, ne glede na to, kdo nam bo stal nasproti. Dobro se bomo morali pripraviti, obenem upamo na čim manj zdravstvenih težav.«

Da ima trenutno še precej mlado reprezentanco, se selektor dobro zaveda. »Zagotovo bo večina teh fantov na vrhuncu šele čez dve ali štiri leta, toda ne moremo iti na svetovno prvenstvo samo zato, da se bomo učili. Nihče, ki ima rad angleški nogomet, ne bo sprejel teorije, da gradimo nekaj za prihodnost, ampak mora biti naš cilj svetovni naslov.«

Neizkušenost je lahko tudi prednost, saj zdajšnja generacija ni preveč obremenjena s temno preteklostjo. Spomnimo – angleška reprezentanca že vse od svetovnega prvenstva leta 2006 ni dobila nobene tekme v izločilnih bojih velikih tekmovanj, pa še tedaj je komaj z 1:0 ugnala Ekvador v osmini finala po zadetku Davida Beckhama s prostega strela.

Toda Angleži imajo že pol leta pred začetkom svetovnega prvenstva nekaj skrbi. Svoj pripravljalni center v bližini St. Peterburga so izbrali že pred časom, vendar jim je žreb za skupinski del določil tri zelo oddaljena prizorišča. Anglija bo igrala v Nižnjem Novgorodu (oddaljen 930 kilometrov), Volgogradu (1582 km) in Kaliningradu (824 km), kar bo velik zalogaj tudi za navijače, saj bodo morali na vlaku preživeti tudi do 18 ur v eno smer. Prijaznejši bo torej letalski prevoz, a ne za denarnico.