Najboljši, četudi šele zares prihaja

Osebnost tedna: najbolj razigran nogometaš slovitega trojčka Barçe Luis Suarez.

Objavljeno
30. november 2015 01.12
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Nogometaši Barcelone ta čas ne poznajo enakovrednega tekmeca ne v Španiji ne zunaj njenih meja. Kdo ve, morda v Kataloniji občudujejo najboljšo napadalno navezo v zgodovini nogometne igre. Gotovo drži nekaj drugega: trizobi napad Neymar-Messi-Suarez melje vse pred seboj, pri čemer igra v najboljši formi 28-letni Urugvajec s slovitim priimkom Luis Suarez.

Navijači Barcelone so v zadnjem času posebej navdušeni nad igro evropskih prvakov; vodilna zasedba španskega prvenstva je v zadnjih štirih tekmah igrala proti najmočnejšim klubom, a kljub temu nanizala štiri zmage z razliko v golih 17:1! Po vrsti so padli Villarreal, Real Madrid, Roma in Real Sociedad. Težko je objektivno oceniti, kdo je najbolj zaslužen za vnovično renesanso »blaugrane« – skrivnost uspeha se morda skriva v brezhibnem kolektivu, ki ga vodi trener Luis Enrique. Prav tako bi težko zatrdili, da gredo zasluge (le) najboljšemu na svetu Lionelu Messiju, saj se je Argentinec vendarle komaj dobro vrnil na igrišče po dvomesečnem okrevanju.

Nekdanji španski velemojster Luis Suarez, v 50. in 60. letih zvezdnik Barcelone in Interja, še vedno edini Španec z priznanjem »zlata žoga«, je takole odgovoril na izziv: »Takšnega trojčka, kot ga sestavljajo Messi, Neymar in Suarez, pri starosti 80 let še nisem videl. Messi je najdlje v klubu, njegova uigranost z moštvom ni presenetljiva. Bolj me je presenetil Suarez, ki je čez noč ujel kakovostno raven Messija in Neymarja ter pooseblja dvig Barçine igre na doslej nevideno raven.« Četudi v nogometu zmaguje in izgublja le moštvo, je tudi Enrique potrdil, komu v sijajnem katalonskem orkestru ta čas pripada vloga prve violine: »Neverjetno, kot bi bil z nami že pet let! Njegova pripadnost kolektivu, moč in motiv, s katerima igra, so neverjetni. Če k temu dodamo še individualno kakovost, dobimo popolnega igralca, kot je Suarez.«

Zdi se, da je Urugvajec, ki je resnično opozoril nase ves svet šele z »božjo roko št. 2« v četrtfinalu mundiala v Južni Afriki leta 2010 in s poznejšimi ugrizi tekmecev (Bakkal, Ivanović, Chiellini), v Barceloni dejansko zaživel polno življenje na igrišču in ob njem. S selitvijo iz Liverpoola v Katalonijo se mu je uresničila dolgoletna želja, da bi živel bližje družini svoje soproge Sofie Balbi – par sta postala, ko je Luis dopolnil 15 let –, s katero imata hčerko Delfino in sina Benjamina. »V Barceloni bi lahko igral do konca kariere!« je dodal.

Dogodki zadnjih tednov potrjujejo njegovo srečo in prijateljske odnose v klubu. Sofia in Messijeva soproga Antonella sta pred tekmo prišli skupaj na igrišče z vsemi štirimi otroci (Messi ima sinova Thiaga in Matea), družijo se tudi v prostem času. Podobno je na igrišču: če je v Messijevi odsotnosti Neymar ponudil izvajanje ene od enajstmetrovk Suarezu, je Messi po vrnitvi ponudil strel z bele točke Brazilcu ... V moštvu vlada filozofija z imenom »ni pomembno, kdo zabije gol, da smo le srečni in zmagujemo«. Trener Enrique je združil »nezdružljivo« – kot eno dihajo srditi sosedski rivali iz Argentine, Brazilije in Urugvaja!

Prav Suarez pooseblja nesebičnost velemojstrov v konici Barçinega napada. Četudi ne izvaja enajstmetrovk in ga odlikuje veliko število asistenc, pa je v zadnjem času najučinkovitejši nogometaš Barcelone. Proti Sociedadu je zabil najmanj en gol na sedmi zaporedni tekmi, v pičlem letu dni pa je v rdeče-modri majici že zbral več golov (43) kot legendarna Romario (39) in Maradona (38). Proti najmočnejšim je bil najboljši – po dvakrat je zadel tudi mrežo Reala in Rome.

Sezona 2015/16 bi bila kaj lahko rekordna za nogometaša, ki je debitiral v majici Barcelone za »clasico« z Realom 25. 10. 2014, saj je moral najprej odslužiti štirimesečno kazen zaradi ugriza Giorghia Chiellinija. Za primerjavo: v minuli sezoni je Suarez nanizal 16 golov v španskem prvenstvu in 7 v ligi prvakov, v tej sezoni že kotira pri 13 v DP in 5 v ligi prvakov. In goli še zdaleč niso njegova edina odlika; pri Barceloni navdušuje tudi v vlogi prvega čuvaja katalonske utrdbe, saj moti tekmečeve štoperje pri gradnji akcij veliko bolj kot Messi ali Neymar.

Škoda, da odličnega nogometaša – kljub dvema priložnostima – niso od blizu spoznali tudi Slovenci. Na mundialu v Južni Afriki so si vrata v izločilne dvoboje priprli sami (z zapravljenim vodstvom v tekmi z ZDA), lani ob obisku Montevidea pa najboljši strelec urugvajske reprezentance doslej (44 golov) še ni bil nared po operaciji kolena.