Ljubljana – Za 329.383 gledalcev pred televizijskimi zasloni je bil največji ligaški nogometni derbi športni dogodek minulega vikenda. Gledanost 31. dvoboja Maribora in Olimpije je bila rekordna v tej sezoni in tudi za vsa ligaška tekmovanja. A izjemne številke za zdaj še nimajo učinka v finančnem izplenu klubov.
Ne samo pred televizijskimi sprejemniki, tudi na tribunah so mariborsko-ljubljanski dvoboji prvovrstni spektakli, za katere se išče vstopnica več. V tej sezoni so trije derbiji v Ljudski vrt in Stožice pripeljali več kot 36.000 gledalcev, tudi četrti in zadnji, 29. aprila v Stožicah, bi lahko postavil nov rekord. Klubski nogomet je tako postal ligaški spektakel št. 1 v Sloveniji, pred televizijske zaslone pa več ljudi spravi le finale lige prvakov. Toda kako takšne številke na tribunah in v medijih spremeniti v zaslužek, v še bolj zanimiv in privlačen produkt, kar je 1. SNL v zadnjih dveh sezonah tudi postala? To je eno od glavnih vprašanj, ki vznemirja klubske delavce, potem ko so še na začetku tega desetletja pobegnili v varno zavetje Nogometne zveze Slovenije. Kriza je namreč tako močno udarila po Združenju klubov 1. SNL, ki je ligo dotlej samostojno vodilo in tržilo, da je popoln bankrot preprečila le krovna organizacija. Pod vodstvom bivšega predsednika Aleksandra Čeferina se je liga počasi le postavila na noge. Predsednik je s svojimi zvezami, poznanstvi in vplivom »pocukal« za rokav pokrovitelje, nekaj so dodali še uspehi Maribora v Evropi in novo poglavje se je začelo pisati. Zasuk na bolje je naznanila pokroviteljska pogodba s Telekomom Slovenije, ki je klubom omogočila, da si zadnji dve sezoni med seboj razdelijo 500.000 evrov. Pokroviteljski znesek je kajpak višji, a je treba upoštevati, da je bila 1. SNL zgolj dodatek v paketu sponzorske pogodbe z NZS. Na vsak način pa bo prišlo do popravkov, saj so seznam pokroviteljev medtem povečali še ELES, Športna loterija ...
Prepoznavnost in medijski preboj 1. SNL pa sta vendarle sprožila vstop televizije, ko je pred sezono 2015/16 medijski partner postal Pro plus (pogodba je bila sklenjena za tri leta) in prihod Milana Mandarića na čelo Olimpije. Aktualna formula delitve denarja klubom v 1. SNL je naslednja: vsak od desetih klubov prejme po 25.000 evrov, preostali denar pa je razdeljen po uspešnosti. Prvak Maribor in Olimpija sta zaslužila približno po 70.000 €. Zneski so še vedno neprimerljivi z drugimi državami, toda upoštevajoč izjemno majhno tržišče in razpršenost športov v Sloveniji, ki so povrhu še zelo uspešni, je izplen še soliden. »Veliko rezerve ni, Slovenija je z dvema milijonoma preprosto premajhna, da bi lahko klubi sanjali o milijonskih zneskih. Ocenjujem, da bi se lahko največ podvojili v naslednji dveh, treh letih,« je povedal strokovnjak za športni marketing Tomaž Ambrožič, ki pa dodaja, da ima klubski nogomet zdaj odlično pogajalsko izhodišče.
»Glede na to, da bo pogodba s Pro plusom potekla konec naslednje sezone, se bodo lahko že v kratkem začeli pogajati o novi. Tudi televizija bi raje čim prej razrešila neznanke. Nekoč je bila težava strošek produkcije, zdaj ta ni več.«
Na področju televizijskih zaslužkov so možni še dodatni preko novih produktov, kakršen je plačljiva televizija. Ambrožič pri tem opozarja, da dolgoročno ta ne bo prinesla veliko prihodkov zaradi majhnega števila odjemalcev in da je še največ denarnega potenciala v gledalcih na štadionih.
»Ob upoštevanju, da sta močna Olimpija in Maribor, ne le en. Dvojec je tako močan magnet, da obiske na štadionih debelo poveča v večkratnikih,« je še povedal Ambrožič in izpostavil zdajšnje izhodišče kot veliko priložnost, da klubi na pogajanjih lahko iztržijo čim več. Da so ligaški derbiji spremenili odnos ljudi do domačega nogometa. Da se je oblikovala številčna publika, ki je ni mogoče ignorirati.
Tiskane izdaje
