Namesto Lewandowskega najdražji tekmec Slovencev iz vrst Parižanov

Slovenska nogometna reprezentanca je končala prvi del poti proti Rusiji 2018, največji izzivi pa jo vendarle še čakajo. Drevišnji test na Poljskem bo pravšnji pokazatelj trenutne moči Katančeve zasedbe, ki je v tem ciklusu že igrala z eno od slovanskih reprezentanc. Po odpovedi treh zvezdnikov Poljske bo najdražji nogometaš na igrišču štadiona v Vroclavu vezist Parižanov Grzegorz Krychowiak.

Seveda so si Slovenci želeli, da bi se nocoj merili tudi z daleč največjim zvezdnikom poljskega nogometa Robertom Lewandowskim, ki je v petek zvečer pustošil po Romuniji. Toda selektor Adam Nawalka mu je dal prosto, kapetan Lewandowski (Bayern), njegov namestnik Kamil Glik (Monaco) in Lukasz Piszczek (Dortmund) so se že vrnili v svoje klube. Ljubitelji nogometa bodo gotovo pogrešali doprinos sijajnega napadalca, ki je v Bukarešti odigral 85. tekmo za domovino ter se z dvema doseženima goloma začasno ustavil pri zavidljivi številki 42. Lewandowski ne prejema zaman pohval iz ust najboljših trenerjev na svetu, saj prav slednji najbolje vedo, kako celovit napadalec je 28-letnik iz Varšave.

Lewandowski se je s Slovenijo dejansko srečal le enkrat. Prvo tekmo Slovenije in Poljske v kvalifikacijah za SP 2010 v Vroclavu je presedel na klopi za rezerve, jeseni 2009, ko je slovenski nogomet dejansko doživljal pravo pomlad, pa je v vstopil v igro v 61. minuti tekme v Mariboru, toda čez pičlo minuto je padel še tretji gol. Potem ko so Kekovi Slovenci razstavili slovanske brate na mikrodele, je ostal brez uvrstitve na mundial v Južno Afriko ...

Odtlej se je vendarle veliko spremenilo. Lewandowski je denimo zabil najmanj en gol na zadnjih devetih zaporednih tekmah Poljske, ki kotira podobno visoko kot v igralskih časih njenega predsednika Zbigniewa Bonieka. Slednji je pustil najmočnejši pečat v majici Juventusa, na zadnjih volitvah predsednika UEFA pa je – mimogrede – javno podprl tudi slovenskega kandidata Aleksandra Čeferina.

Kakorkoli, v reprezentanci z izjemno bogato zgodovino kljub temu ne manjka odličnih nogometašev. Ne nazadnje Poljaki niso zaman prišli do četrtfinala evropskega prvenstva, v katerem so potegnili kratko šele po izvajanju enajstmetrovk s poznejšimi evropskimi prvaki Portugalci. Poljska je imela gotovo eno najmočnejših reprezentanc na turnirju, brez praske je preživela tudi skupinski del bojev z Nemčijo, Ukrajino in Severno Irsko.

Med eurom v Franciji je med drugim udarila tudi novica, da bo eden od adutov pri pohodu pariškega kluba PSG na evropski vrh prav Poljak – 26-letni Grzegorz Krychowiak. Slednji velja za enega najboljših defenzivnih vezistov na svetu, igra na enakem igralnem položaju kot njegov slovenski vrstnik Rene Krhin. Krychowiak se je dejansko le vrnil tja, kjer je začel pot poklicnega nogometaša. Pri komaj 15 letih se je preselil iz rodnega mesta Gryfice (nekoč po nemško Greifenberg) na skrajnem severozahodu države v Bordeaux, kjer je obiskoval mladinsko akademijo tamkajšnjega kluba.

»Tedaj sem bil navdušen nad nogometno infrastrukturo v klubu in Franciji. Imel sem srečo, da sem vseskozi igral in nisem bil na stranskem tiru – to je ključno za uspeh nogometaša med 16. in 20. letom. Le peščica iz tedanje šola je zgradila kariero med profesionalci. Tako sem bil odločen, da bom postal nogometaš, da je seveda trpel tudi moj študijski uspeh, toda verjel sem, da mi bo uspelo,« je opisal začetke svoje poti Krychowiak, ki si je odtlej nabiral izkušnje na posojah v nekdanjih velikanih francoskega nogometa Reimsu in Nantesu, in sicer do trenutka, ko ga je na svojem radarju zaznala Sevilla. V Andaluzijo ga je zvabil karizmatični trener Unai Emery in povprečnega slovanskega nogometaša preobrazil v enega najboljših zveznih igralcev na svetu. PSG je zanj odštel Sevilli dobrih 40 milijonov evrov odškodnine, Grzegorz Krychowiak pa igra v Parizu za tedensko plačo 130.000 evrov – enako imata denimo Marco Verratti in Edinson Cavani. Ob odsotnosti Roberta Lewandowskega bo na mestnem štadionu v Vroclavu nogometaš z največjo tržno vrednostjo prav pariški adut, ki je v tej sezoni odigral 8 tekem za PSG. Ne le Emery, zaupa mu tudi poljski selektor Adam Nawalka, ki ga uporablja kot vezni člen med obrambo in zvezno vrsto – nazadnje je v Romuniji igral kot zadnji zvezni nogometaš v modelu igre 4-1-4-1.

V dveh sezonah v majici Seville je dvakrat (!) osvojil evropsko ligo, v Parizu želi ponoviti podvig še v ligi prvakov. Velike načrte ima tudi s Poljsko, ki bi si lahko priigrala neposredni nastop v Rusiji 2018 z osvojitvijo prvega mesta v skupini E. Čez leto in pol bo dozorel čas tudi za »kaj več kot nazadnje v Franciji«, pravi. Tudi drevišnja tekma s Slovenijo predstavlja Poljakom priložnost za dodaten napredek, za preizkus nečesa novega za še močnejšo Poljsko.