Tiskane izdaje
Helsinki bodo v sredo prizorišče prvega zasedanja kongresa Evropske nogometne zveze (Uefe), odkar je zasedel njen vrh Aleksander Čeferin. Nekdanji predsednik NZS je 14. septembra prepričljivo porazil nizozemskega tekmeca zavoljo obljubljenih številnih reform krovne nogometne hiše v Evropi, zato naj bi predsedniki 55 članic Uefe podprli njegove predloge.
Čeferinov tabor želi vrniti ugled Uefi, ki sta ga načela njegov predhodnik Michel Platini in tedanji prvi mož Fife Sepp Blatter. Javne aretacije, govori tožilcev in sumi korupcije pri vodilnih ljudeh Fife so načeli ugled najvplivnejših nogometnih organizacij. Najbolj so zavihali rokave Evropejci. Ti so ponudili zmagovitega kandidata za položaj predsednika Fife, na katerega se je zavihtel Gianni Infantino, nato je zapihal svež veter še v Uefi, potem ko je Čeferin s plebiscitarno podporo nasledil Platinija.
Napoved reform, ki bi izboljšale dobro vodenje organizacije in njen ugled pri navijačih in pokroviteljih, je prinesla zmago slovenskemu kandidatu. Slednji je v pol leta rahlo prenovil organizacijo s sedežem ob Ženevskem jezeru, ki letno v povprečju ustvari dobri dve milijardi evrov prihodkov. S spremembami, ki naj bi v sredo zavele v Nyonu, naj bi bilo teh sredstev v prihodnjih letih še več – tako za najbogatejše klube na svetu, ki so vsaj na papirju močnejši od Uefe, kot za zveze iz manj premožnih držav, kakršna je tudi slovenska, in njihove klube. Četudi bodo imeli slednji z letom 2018 oteženo pot do lige prvakov, naj bi s preobrazbo elitnega tekmovanja zaslužili več z nastopanjem v Evropi.
Sreda bo dan D za Čeferinov reformni paket. Ena od sprememb prinaša tudi omejitev štiriletnih mandatov predsednika Uefe na tri, torej bi bil lahko Grosupeljčan teoretično na čelu evropskega nogometa do leta 2031, saj je lani v Atenah dobil le »preostanek« Platinijevega mandata, ki bo potekel marca 2019.
