Navijači želijo tudi igro

Različni člani nogometne družine imajo pred drevišnjo tekmo različna pričakovanja. Nekateri pričakujejo, da bo štadion v Stožicah vsaj napol poln kljub obisku avtsajderja, še več jih pričakuje, da bo Milivoje Novaković znižal zaostanek sedmih golov za Zlatkom Zahovićem, vsi pa so prepričani o zmagi Slovenije.

Nikjer nisem zasledil pričakovanj ali zahtev navijačev, da bi Katančeva reprezentanca naposled igrala boljši nogomet, da bi se torej približala »južnoafriški« igri, ki smo ji zaploskali denimo na Islandiji ali nazadnje v Litvi, vmes pa smo občasno pogrešali tudi akcijo s tremi natančnimi podajami v zvezni vrsti. Pri tem sploh ni pomembno, da pomen tèrmina »gledljiva igra« deli strokovnjake na pragmatike in romantike.

Srečko Katanec dobro ve, za kaj gre, nedavno ni zaman rekel, da bi bil sam do igre reprezentance bolj kritičen od novinarjev. Navijači resda živijo za uvrstitve na euro ali mundial, resnično pa so navdušeni le ob dobrem nogometu – kdor je oktobra 1998 ob porazu proti Norveški stal na štadionu za Bežigradom, ve, kam merim. San Marino seveda ni pravi tekmec za verodostojno oceno o kakovosti slovenske igre, toda nič hudega. Zadnja kvalifikacijska tekma pred junijskim spektaklom z Rooneyjevo klapo ponuja Birsi, Iličiću, Kamplu in soigralcem lepo priložnost za napredek v igri.