»Ne bo nam lahko, toda spomladi bomo še močnejši«

Ljubljana – Majska napoved trenerja Maribora Darka Milaniča, da bodo vijolični v novi sezoni »gazili« vse pred seboj, se je v jesenskem delu prvenstva skoraj uresničila. Po vznemirljivem evropskem poletju so na domačem prizorišču izpeljali sanjski niz 14 tekem brez poraza, ki se je končal v zadnji letošnji tekmi v Domžalah. Maribor bo kljub temu vstopil v novo leto z vrha lestvice 1. SNL.

Kako bi trener, ki je napovedoval mariborsko premoč, ocenil jesensko podobo moštva?

V svoji napovedi se nisem zmotil, toda vedeti je treba, da v nogometu ni končnega dejanja. Ustvarjanje igre, igralcev in spektakla je proces, ki se nikoli ne ustavi in tudi mariborski se ne bo. Vsi v klubu se moramo zavedati, da si moramo nenehno zastavljati nove zamisli in cilje, da moramo biti močnejši in boljši od drugih tudi v nadaljevanju sezone. Enostavno moramo napredovati iz dneva v dan. In napredovanje nima konca.

Kaj to pomeni v vašem trenerskem procesu?

Tu ne gre le za mojega, marveč za vse, ki smo vpeti v proces razvoja Maribora. Imamo velike načrte, ki temeljijo na razvoju na vseh ravneh, ampak res čisto vseh delih športnega dela moštva. Poglejte, jeseni nas je krasila odlična telesna pripravljenost, ki je večkrat prevesila jeziček na tehtnici na našo stran, toda v nogometu je treba izbrusiti še kaj drugega kot le telesno moč.

Na primer?

Za Mariborom je posebna polsezona, prav tako je bila drugačna že pomladna. V tej smo se nenehoma spreminjali, začeli smo z eno podobo, nadaljevali z drugo, končali s tretjo. Zadovoljen sem s tem, kako smo jo izpeljali in predvsem s tem, kako so se odzvali igralci. Ko nekaj spreminjaš, se srečuješ z nečem novim, in ne veš, kako bodo novosti sprejemali drugi. Porajajo se izzivi, vprašanja, na katere moraš odgovoriti bliskovito bodisi skozi treninge bodisi pogovore. Čez vse te pasti smo šli jeseni v ustvarjalnem ritmu in zelo všeč mi je bilo, da so igralci sprejeli nove zahteve.

Najbolj očitna sprememba je bila taktična postavitev, ki je blagodejno učinkovala na nekatere igralce in je vplivala tudi na všečnost Maribora. Se je res tako težko iztrgati iz zakoreninjenih taktičnih okovov, ki so, bodimo odkriti, zavirali evolucijo?

Spremembe venomer narekujejo različni dejavniki. Ni se jih lahko lotiti, predvsem morajo biti previdne. Vsilili so nam jih igralci oziroma njihove značilnosti. Vesel sem, da se nam je posrečilo najti ravnovesje med trojico tako različnih igralcev, kot so Marcos Tavares, Milivoje Novaković in Dare Vršič. Stremeli smo k temu, da bi se na igrišču lahko najbolje izrazili, da bi nam dali največ, kar lahko. Vršičeva premestitev na vrh romba v zvezni vrsti in izza napadalnega dvojca je bila zadetek v polno. Z njegovo vlogo in njegovimi odlikami je igra v napadu dobila nove razsežnosti. Če se izrazimo po nogometno, dobila je širino in globino.

Poglavje zase predstavlja Luka Zahović. Vas je presenetila njegova učinkovitost in sposobnost hitrega prilagajanja, potem ko je izpustil priprave in poletni tekmovalni ciklus?

Niti najmanj. Da je Luka spreten strelec, smo vedeli že prej, nazadnje je tudi pred odhodom zabijal gole. V njem smo dobili napadalca, ki ga nismo imeli. Tavares ima svoje značilnosti, Novaković druge, Sunny tretje, Luka pa je zapolnil vrzel, ki je manjkala. Njegova naloga je, da prvo priložnost spremeni v gol, da našo premoč v igri tudi realizira. Predvsem iz prve, največ druge priložnosti. Dal nam je globino, zaradi česar imajo več prostora zvezni igralci.

Sezono ste začeli z vidno namero o pomlajevanju, a dlje ko ste šli v kvalifikacijah za evropsko ligo, očitnejše je bilo, da preizkus ne bo obrodil sadov.

Nismo se zmotili, načrtovali smo in na glas govorili, da je napočil trenutek za pomladitev. Toda tekme so narekovale spremembe, bile so selektivne, kar je pomenilo, da smo tudi mi videli nekaj drugega ali koga drugega. To je bil normalen proces, ki se je izšel tako, da so do izraza prišle tudi izkušnje starejših igralcev. Na najboljši možni način smo prišli do tega, da smo od starejših igralcev iztisnili to, kar znajo in za kar so sposobni. Kar pa še ne pomeni, da v prihodnosti ne bo večjih sprememb. Nogomet je živa stvar in vedno se nekaj spreminja.

Maribor je bil všečen, kot že dolgo ne. Ste ujeli ravnovesje med privlačno igro in rezultati?

Načini, kako zmagovati, so različni, a vendarle je vedno odločilna kakovost. Nekdo mora kvalitetno igro spremeniti v gol s posamično odliko. Prepričan sem, da brez individualne kakovosti ni mogoče biti uspešen. Je pa res, da ne poznam trenerja, ki si ne bi želel všečne igre. Moj ideal je, da smo razigrani, da nizamo akcije, streljamo z vseh položajev ... Na veliko tekmah nam je uspevalo biti tako všečen. Bili smo pozitivno nabrušeni. Moja ideja je, da bi igro pripeljali tako daleč, da bomo prepoznavni, da bodo vsi tekmeci vedeli, kako igramo, a ne bodo vedeli, kako se nam zoperstaviti.

Spomladi boste branili prvo mesto, a tudi sejali seme za evropske sadove. Kako se bo Maribor lotil najzahtevnejšega izziva za slovenske klube?

Kar pogrešamo, so močni tekmeci. Priprave smo načrtovali tako, da se bomo pomerili z boljšimi moštvi, saj samo na močnejših tekmah lahko napredujemo. Z močnejšimi tekmeci bomo iskali taktične rešitve, ki jih bomo skozi prvenstvo avtomatizirali, ne da bi čutili spremembe. Da bi vse to izpeljali, moramo imeti kakovosten in širok igralski kader. Samo z eno zasedbo se julija in avgusta ni mogoče prebiti naprej.

Je odhod Erika Janže nakazal še kakšno januarsko prodajo?

Na presenečenja sem se že navadil. Praviloma že prej vem, kdo bi lahko šel, in se na to ustrezno pripravim. Kot vem, športni direktor ne načrtuje odhodov igralcev, ki bi lahko bistveno vplivali na moč moštva. Tudi okrepitve od zunaj ne potrebujemo za vsako ceno, prepričan sem, da imamo znotraj moštva veliko okrepitev. Zdaj drugače gledam na igralce kot pred osmimi meseci. Odraščali so, boljši so, imajo kilometrino. Še boljši so tudi tisti, ki so zaznali, da imajo za hrbtom nekoga, ki jih bo zamenjal. Imajo motiv. Kot na primer Marwan Kabha. Vedno pride kdo drug. Najboljši primer je položaj desnega bočnega igralca. Po Martinu Milcu, Alešu Mejaču in Petru Stojanoviću imamo zdaj Denisa Šmeja. Štoperska zasedba bo močnejša za rekonvalescenta Aleksandra Rajčevića in tudi Rodriga Defendija, ki bo opravil celotne priprave.

Olimpija je še prvak, ali ste v vlogi lovca ali branilca?

Maribor je prvi, ima najmanj točko več. Zavedamo se, kaj nas čaka pomladi. Manj tekem pomeni več živčnosti. Od prvega dne se bomo pripravljali tako, da bomo najboljši vsako tekmo in ne le, da se bomo osredotočili na posamična obdobja. Močni smo, veliko bo pritiskov, neprijetnih trenutkov, kar mora biti, da bi ligaški cirkus zadovoljil vse, toda še vedno smo prvi.

Ali v Sloveniji usiha vir mladih, nadarjenih nogometašev?

Morda je ugasnil kakšen klub, ki je bil znan po vzgoji igralcev, drug klub pa je s prihodom tujih vlagateljev spremenil filozofijo in je postal neučakan. Morda so ambicije in zahteve višje, a še vedno je dovolj zanimivih fantov.