Ne prsti, pač pa velika roka

Ljubljana – Pred natančno letom dni je Jan Oblak v nesreči tedaj prvega vratarja madridskega Atletica, Portugalca Miguela Moye, ki se je poškodoval v 23. minuti povratne tekme osmine finala lige prvakov proti Bayerju, našel svojo srečo. Lani je po strelih z bele točke za uvrstitev v četrtfinale padel nemški tekmec, letos pa nizozemski PSV iz Eindhovna.

Triindvajsetletni Škofjeločan je v nogometni loteriji streljanja enajstmetrovk marsikoga razočaral, potem ko je bil od osmih strelov praktično blizu ubranitvi strela le enkrat, toda ta statistični podatek je bil že naslednji dan preteklost. Realnost pa »čestitka« najvplivnejšega športnega dnevnika Marca.

»Napredovanja Nizozemcev niso preprečili le prsti, marveč velika Oblakova roka, ki je žogo preusmerila v vratnico,« je zapisal komentator ob Oblakovi edini, toda zmagoslavja vredni obrambi po strelu Jürgena Locadie.

Oblak je šel po 210 minutah trdega dvoboja z nizozemskim velikanom v zaključno dejanje sproščeno. »Bil sem miren in imel sem popolno zaupanje v sposobnosti naših strelcev. Ni lahko ubraniti strela, a moraš biti stoodstotno zbran. Res je, malo smo trpeli, toda zmagali smo in to je najpomembnejše. Tudi lani smo bili srečnejši po enajstmetrovkah, mislim pa, da to ni pomembno, šteje le napredovanje,« je povedal eden od junakov srhljivega večera s srečnim koncem in dodal: »Vseeno mi je, kdo bo tekmec v četrtfinalu. Vsakega moramo spoštovati.«

Pri tretji zaporedni Atleticovi uvrstitvi v četrtfinale lige prvakov in drugi, pri kateri je bil neposredno vpleten Oblak, so odločale številne podrobnosti: tekaški moštveni učinek rdeče-belih je znašal 158,7 kilometra, PSV je bil malenkost slabši – 152,2. Največ sta pretekla Koke s 17,1 km in Saul 17 km, zajetno kilometrino pa je v dobrih 120 minutah dvoboja zbral tudi naš reprezentančni vratar, saj so mu meritve namerile 5 kilometrov. Na novinarski tribuni, kjer je slišnost vzdušja nekoliko manjša, je merilnik glasnosti na vrhuncu izmeril 97 decibelov. Pa še; stavniška kvota, da bo Oblak tudi v tej tekmi ostal nepremagan, je znašala 1:1,55.

Oblakovo prvo delovno leto v vlogi prvega vratarja Atletica je tako rekoč pravljično in je razblinilo vse neznanke o tem, ali je Slovenec vratar najvišjega svetovnega razreda. Njegova statistika je tako prepričljiva, da bi mu lahko pripadel naziv vsaj najboljšega med bodočimi vratarskimi asi.