Ne želim končati kariere pri 28 letih

Medtem ko se Inter pobira, se kriza mestnega tekmeca Milana v uvodnem delu sezone še povečuje. Med glavnimi krivci je Mario Balotelli, ki je bil zaradi verbalnega izbruha po porazu z Napolijem spet v središču pozornosti. V zobe ga je vzela tako rekoč vsa italijanska športna javnost. V pogovoru za Gazzetto dello Sport je 23-letni napadalec pojasnil tudi svojo plat.

»Dejanje obžalujem še posebno zaradi soigralcev, s katerimi skupaj trdo treniram. Pustil sem jih na cedilu. Seveda sem razočaral tudi navijače, ki me zvesto podpirajo. Storil sem veliko napako,« je začel pogovor vedno hvaležen sogovornik.

Ste se opravičili tudi glavnemu sodniku Luci Bantiju?

Seveda. Vem, da mu ne bi smel reči nekaterih stvari. Toda zmotilo me je prepričanje, da mora biti Mario kaznovan, če stori hujši prekršek. Ampak – če nekdo stori prekršek nad menoj, mora biti prav tako kaznovan.

Tudi v ligi prvakov imate podobne težave.

Ne, v Evropi je rdeči karton rdeč za vse, enako rumen. Tu je vse normalno.

Ste se opravičili tudi selektorju Cesareju Prandelliju?

Storil sem napako, šel sem predaleč. Dejal bom takole: za večino napak sem se opravičil, ampak ne pretiravajte. Ne morem se opravičevati vsakomur, saj nisem nikogar ubil.

V premier legaue ste imeli sloves pretepača tekmecev, vrnitev v Italijo pa ste zaznamovali z dvoboji s sodniki.

Razumem, da je v nogometu treba vzeti v zakup tudi udarce, ampak ne želim končati kariere pri 28 letih. Pri tem je treba imeti enaka merila za vse, vem pa, da moramo biti še močnejši, bolj hladne glave.

Na primer?

Tudi Messi in Ronaldo se razjezita, ko sta tepena, verjemite mi. Hkrati pa vem, da moram dvigniti tolerančni prag in se v določenih trenutkih bolje brzdati.

Proti Napoliju je šlo vse narobe.

»Gospodova nedelja« je bila raztresena. Proti vratom sem imel pet strelov in niti eden ni zadel. Tudi v reprezentanci se to zgodi. Temu bi rekel, da sem bil trenutni poraženec.

Zgrešili ste tudi prvo enajstmetrovko.

Prej ali slej bi se to zgodilo. Reina je bil odličen. Toda če bi ga gledal v oči, bi zagotovo zadel. Gledal sem navzdol in končalo se je slabo.

Kako ste videli tekmo v Bologni?

Spremljal sem jo doma. Predstava je bila solidna, ampak imamo še dovolj časa, da se popravimo. Trenutno se lomimo in zato plačujemo ceno. Minilo bo. Nimamo težav z doseganjem golov, ampak z obrambo. Bolje se moramo braniti, začenši s tem, da moramo napadalci prvi opraviti svojo nalogo.

Katere cilje Milana vidite v tej sezoni?

Trener Allegri je dejal, da se do božiča lahko vrnemo v šampionsko igro. To zmoremo, proti nikomur nismo bili v podrejenem položaju. Ta sezona, zdi se tako, bo zelo izenačena, zelo zanimiva. Še zdaleč ne bo takšna kot v obdobjih Mancinija in Mourinha, ko je bil Inter premočan za vse.

Medtem vam je ušla tudi Roma.

Prezgodaj je še za ocene. Poglejte, na primer, Napoli. Ima odlične posameznike, kot so Higuain, Hamšik, Zuniga, ampak v tekmi me je navdušil celoten kolektiv.

Tevez je odlično štartal z Juventusom.

Carlito je sijajen nogometaš. Z njim sem se pri Cityju odlično razumel, velikokrat sem ga klical in ga povabil, da se mi pridruži pri Milanu. Toda izbral je Juventus, kar je zelo slabo.

Če se vrnemo k Cityju. Mancini je dejal, da bi v moštvu potreboval psihologa.

Njemu sem lahko samo hvaležen. Dal mi je samozavest v Interju, nato še pri Cityju, vsekakor pa je nisem izgubil zaradi njega. Resnica je, da je bilo v moštvu pet odličnih napadalcev.

Ali ste zadovoljni z vrnitvijo v Italijo?

Iz premier league sem pobegnil zaradi časopisov, ki so me tepli po glavi. Tudi v Italiji ni veliko bolje, ampak ... Da, vesel sem, da sem se vrnil, da sem odšel k Milanu, klubu, ki sem ga oboževal že kot otrok.

Italija?

Tu gre za moj ponos. Sanje vsakega nogometaša so, da obleče reprezentančni dres. Svoje sanje sem uresničil.

Kako živite v tem obdobju?

K sreči imam čudovite starše. Kadar pridem domov, moja mati vedno pravi, da stres ni razlog za vse težave. In saj veste, za uspešnim moškim vedno stoji uspešna ženska. Ob svoji srčni izbranki se počutim umirjeno. Nekateri mislijo, da sem razvajen, toda kdor misli tako, me očitno še ni spoznal. Zdaj se počutim kot zrel moški. Veliko bolj kot pred štirimi leti, ko sem bil pri Interju.

Na kateri točki je vaše zorenje?

Tega se ne da izmeriti v odstotkih, vem pa, da moram storiti še veliko stvari, da bi izpolnil cilje, ki jih imam v glavi.

Je med njimi tudi osvojitev zlate žoge?

Vsi, ki jih imam, so težki. Ni izjeme.

Mnogi ocenjujejo, da ste na igrišču pogosto odsotni tako kot Ibrahimović.

On je drugačen in odsotnost ni težava. Ne gre za malodušje, če je treba, lahko šprintam do zastavice pri kotu, da bi ustavil tekmeca. Težava je v zbranosti. Ko se na igrišču ustavim, je to zato, ker sem nekaj zamočil. Potem se počutim krivega in o tem preveč razmišljam.

Torej je bolje, da v takšnih trenutkih ne razmišljate veliko?

Vedno sem čustveno močno v tekmi. Pomembno je, da malodušje spremenim v pozitivno tekmovalno jezo, toda pri tem ne smem pretiravati, saj si lahko prislužim rdeči karton.