Nepozaben avgust kot izkušnja za prihodnost

Ljubljana – Pred dnevi je Matjaž Kek, potem ko se njegova Rijeka vendarle ni prvič doslej uvrstila v ligo prvakov, dejal, da je najhuje kot poraženec prejemati čestitke za dobro igro. Podobno bi zdaj lahko razmišljali tudi v domžalskem taboru, toda realno je bila v tem primeru evropska liga vendarle pretirano oddaljena.

Nogometaši s severnega dela Ljubljanske kotline so nad pričakovanji domače športne javnosti uspešno prestali evropsko poletje. Izločili so vselej neugodne Islandce, nato opravili še z Freiburgom iz cenjene nemške bundeslige, tako začrtali novi mejnik v slovenskem nogometu, za nagrado pa nato pričakali zadnji kvalifikacijski krog za evropsko ligaško tekmovanje. V njem jim je ples kroglic namenil Olympique iz Marseilla, slovito moštvo z juga Francije z ognjevitim občinstvom in doslej edino lovoriko zmagovalcev lige prvakov v deželi nekdanjih svetovnih in evropskih prvakov!

Toda tako kot pri prejšnjih dveh ovirah se tudi te, zdaj že zelo visoke, v domžalskem taboru niso ustrašili. Simon Rožman, 34-letni strateg, ki po slogu vodenja, priprave moštva in pristopa k nogometni igri silno spominja na Nemca z Liverpoolove klopi Jürgena Kloppa, se je temeljito lotil nove naloge in najprej v polnih Stožicah poskusil presenetiti slovitega tekmeca, nato pa se z njim spustil v odprt boj še na kultnem Velodromu.

Tam je Domžalčane na četrtkov večer pričakalo vrelo južnjaško ozračje, privrženci Marseilla so strnili svoje vrste, skoraj 50.000 se jih je zbralo, da bi podprli svoje nogometaše v boju za evropsko ligo, za katero so se morali precej bolj potruditi, kot so si mislili ob žrebu. Tudi na povratni tekmi so namreč rumeno-modri pogumno napadli, si priigrali nekaj priložnosti, zatresli vratnico, zabili gol iz ofsajda. A ko prigaranega niso ovrednotili z vodstvom, so napočile francoske minute in sanj o novem zgodovinskem mejniku ter milijonih evrov je bilo konec. Izid 3:0 razkriva gladko domačo zmago, a vsaj glede prikazanega v treh četrtinah skupno dveh tekem so v taboru Domžal lahko ponosni.

»Drži, zelo sem vesel za te naše fante, ves trud, ki smo ga vložili, je bil poplačan tudi s to tekmo. Resda smo jo izgubili, toda letošnja Evropa nam je ponudila kopico izkušenj in morda bomo nekoč pripravili še lepšo zgodbo,« je strnil misli trener Rožman, pred katerim je zdaj vrnitev na domačo ligaško sceno, obenem pa tudi upanje, da ne bo kakšnih novih odhodov iz slačilnice. Odsotnost Jana Repasa se bo domžalskemu moštvu nedvomno poznala, a obenem se pri klubu zavedajo, da so mu omogočili uveljavitev, po kateri ga je spoznala nogometna Evropa, povrhu pa je tudi na tem spektaklu v Marseillu poskusil pomagati soigralcem v lovu na senzacijo. Po tekmi se je od vsakega med njimi posebej poslovil, nakar je nato ostal v Franciji – le da je z juga odpotoval na sever, k novim delodajalcem v Caen. »Vse, kar sem doživel v Domžalah, si bom ohranil v lepem spominu,« je dejal ob odhodu.

Prav lep spomin pa bodo pravzaprav imeli vsi v »rumeni družini« na ta avgust 2017. Razkril jim je, kako daleč lahko pripelje zbrano in temeljito zastavljeno delo. Pa četudi v denarju krepko zaostajajo za evropskimi tekmeci. Najbolj pomembno pa bo sedanjo raven obdržati, morda storiti še korak naprej. Najprej doma in nato čez eno leto spet na evropskih zelenicah …