Nepremagljive tekmice ni!

Izkupiček Slovenije v skupinskem delu kvalifikacij me ni razočaral. Tretje mesto je tisto, kar je bilo najbolj realno pred začetkom kvalifikacij, je pa res, da se ji je ponujala priložnost za kaj več. Predvsem zaradi tega, ker je bila Švica ranljiva. Njena vloga favoritinje ni bila v skladu s predstavami na igrišču. Tudi zato je razočaranje med navijači večje, ker so videli, da bi lahko Kampl in druščina iztržili več.

Trk z navijači je lahko težava. V teh časih vsekakor ni mogoče zahtevati, da bodo za vsako ceno podpirali svojo reprezentanco. So pod vtisom vrhunskih tekem in odličnega nogometa. Naloga trenerjev in selektorjev je, da navijačem ponudijo tudi užitek odličnosti, zabave in rezultata. Pogoj pa je, da jih prepričajo, najprej z bojevitostjo in srčnostjo, potem pa tudi z dvigom kakovosti igre. Ko se to združi, bo pozitivno vzdušje čutiti povsod, na igrišču in tribunah. Takrat, ko so vsi kamenčki v mozaiku zloženi, so dosegljivi tudi čudeži.

Avstrija je bila nekakšen zgled. V prejšnjih kvalifikacijah je gradila svojo podobo in si pripravila odlično izhodišče, da jo je v teh nadgradila tudi rezultatsko. Užival sem v vzdušju na tribunah in občutil, da je tudi v moštvu kot v raju. Vse se jim je izšlo. Sočasno sta se razvijali dve uspešni zgodbi, reprezentančna in klubska. Med njima ni bilo tekmovanja, v Sloveniji je bilo drugače. V tem smo posebni in smešni, na eni strani je bila reprezentanca, na drugi Maribor. Toda nič kaj posebnega ni bilo v avstrijski zgodbi, česar v Sloveniji ne bi že poznali in tudi občutili. Formula za uspeh je znana in Slovenija jo zelo, zelo dobro pozna. In ne pozabimo, Avstrija je ta uspeh lovila dolgo časa.

Kvalifikacije so bolj posebne od ligaškega tekmovanja. Tako rekoč vsaka reprezentanca ima svojo pot, predvsem pa praviloma ne ponujajo presežkov v igri, čeprav se ob nekaterih rezultatih (Anglija, Avstrija) zdi, da so. V teh kvalifikacijah nisem videl ekipe, ki bi ji veljalo slediti, da bi narekovala trende in si izmislila nekaj novega, kar bi bilo vredno posnemati. Ni nujno, da zmagovalci igrajo lepo, so tudi ekipe, ki so igrale privlačno, pa niso dosegle želenega učinka v točkah. Zato si morda ni treba delati prevelikih skrbi, če Slovenija ni bila najbolj privlačna in rezultatsko uspešnejša.

Slovenija ima srečo, da je bila tretja. Vendarle ima popravni izpit in še ohranja upanje, da se bo uvrstila na evropsko prvenstvo. Ne glede na to, da tekmeci morda igrajo bolje. Prepričan sem, da med možnimi nasprotniki ni nepremagljivega, v dveh tekmah je pač možno vse. Časa je dovolj, da se vrne pozitivno vzdušje. To bo dvignilo samozavest in vlilo moč. Kakovost v igralcih in izkušnjah že ima, večina jih ima vidno vlogo v klubih, imajo spoštljivo »kilometrino«. Kar potrebuje, je le še kanček sreče.