Ni boljšega, kot da si Zizoujev izbranec

Odšel je na šolanje, vrnil se je boljši in dobil priložnost, ki je ni izpustil iz nog. Realov otrok Lucas Vazquez je odkritje Zinedina Zidana, eden od igralcev, ki jih trenerji ob svojih ustoličenjih izberejo kot znanilca sprememb. Kaže, da je imel sloviti Zizou res dober nos, saj je izstrelil v Realovi mladinski šoli vzgojenega igralca.

Da se prebiješ v člansko moštvo Reala in igraš eno od najvidnejših vlog, je ena od najtežjih razvojnih poti, ki si jo lahko zamisli mladi nogometaš. Vazquez je na svojo priložnost čakal tako dolgo, da je že bliže najbolj zrelim letom kot razvojnim. Igral je za Realovo moštvo C in B, eno sezono se je brusil v Barceloni pri Espanyolu, da bi se v minuli vrnil med »bele« in šele letos z Zidanovim ustoličenjem za trenerja postal enakovreden član zvezdniške Realove zasedbe. Priložnost je izkoristil tako prepričljivo, da je navdušil tudi nekdanjega selektorja Vicenteja del Bosqueja, ki ga je odpeljal na EP. To ni tako preprosto v sistemskem delovanju španskih reprezentanc. Vazquez nikoli ni bil član katere od selekcij Španije in le redki se prebijejo do »furije«, ne da bi že prej šli skozi reprezentančni ustroj.

Toda Vazquez spada v rod pristnih Realovih fantov, ki so vztrajali in čakali na svoj trenutek kraljevske sreče. V 26. letu starosti je del trdnega španskega paketa v Realovi »plantilli«, ki ga tvorijo njegovi vrstniki, leto starejši ali mlajši: Dani Carvajal (1990, 26), Isco (1992, 24), Alvaro Morata (1992, 23), Nacho (1990, 26).

V nogometu se stvari bliskovito spreminjajo. Lani pozimi so se strokovnjaki spraševali, zakaj je Lucas pozabljeni Realov nogometaš, leto dni pozneje je vprašanje naslednje: Ali bo Lucas eden od najvznemirljivejših igralcev v sezoni?

Pod Zidanovo vladavino si je priigral naziv najprijetnejšega odkritja. Zasluženo. Ob tekmecih Cristianu Ronaldu, Garethu Balu, Karimu Benzemaju, Jamesu Rodriguezu, Iscu in Jeseju je bil šele sedmi napadalec na jakostnem seznamu, toda disciplina, vztrajnost in zanesljivost, kot so označili njegove odlike, so krhkega in nizkoraslega (173 cm) igralca zavihtele v kategorijo najhvaležnejših rezervistov. Ob vseh odlikah kaže dodati še najmanj dve, ki so vidne v vsakem njegovem gibu – je samozavesten in resnično uživa v tem, kar dela.

Vodilni španski športni dnevnik Marca je zapisal, da je Zidane uresničil svoj ideal v sestavljanju moštva, da je Realova enajsterica igralcev podobna Vazquezovim značilnostim: vztrajna in nepopustljiva. Takšen sloves se drži tipičnega krilnega igralca, ki lahko dirja gor in dol in je učinkovit v napadalnih ter obrambnih nalogah.

Čeprav Vazquezov vzpon povezujejo z Zidanom, je njegov pravi boter Francozov predhodnik Rafael Benitez. Med Realovimi navijači zelo nepriljubljen strokovnjak je oboževalec hitrih in delavnih igralcev, kakršen je Vazquez, ki ga je tudi vrnil iz Espanyola. Benitez je bil ključen pri zamisli, da se v člansko moštvo vrne čim več posojenih igralcev. Real je plačal pičel milijon evrov. Povrhu je Lucas nogometaš, ki se nikoli ni pritoževal nad tem, da je predolgo rezervist. Bil je poslušen, čakal na svojo priložnost in jo nazadnje dočakal.