Tiskane izdaje
Madrid – »Madrid v ruševinah,« se glasi eden od naslovov v španskih medijih. Ne dobesedno, kakor so se bali organizatorji, ki so po terorističnih napadih v Parizu imeli na voljo 2600 policistov in varnostnikov, zaradi česar je El Clasico postal najbolj varna tekma v zgodovini Španije.
Konservativni premier in navijač Madrida Mariano Rajoy, ki ga čez štiri tedne čakajo parlamentarne volitve, je iz lože nemočno opazoval športni polom kraljevskega kluba. Zmagoslavje Barcelone s 4:0 v španski prestolnici se je zgodilo na 40. obletnico smrti diktatorja Francisca Franca, nekoč prav tako velikega navijača Real Madrida.
»Sramota, plačal sem veliko denarja, da bi si ogledal tekmo, zdaj pa mi je žal,« je za Delo povedal eden od navijačev, ki je z juga države prišel na Santiago Bernabeu.
Medtem ko je na tisoče žvižgov spremljalo igralce domačega moštva, so po zvočnikih predvajali nenavadno glasno glasbo, da bi skrili veliko nezadovoljstvo ljudi.
Modra svetloba kolone policijskih kombijev, parkiranih pred štadionom, je sijala na ogorčene obraze ljudi, ki ne pomnijo takšnega ponižanja. »Že 30 let prihajam na štadion, vendar česa takšnega še nisem doživel,« je povedal neki starejši gospod.
Novinarji, akreditirani za tekmo, so morali zjutraj prevzeti prepustnice, nato pa prestati strog pregled, med katerim so slačili jopiče in odpirali torbe. Na območju, predvidenem za srečanje z igralci, jih je nazadnje pričakal nervozni branilec Marcelo. S povišanim glasom je rekel novinarju športnega radia Marca, da je »neumen«, če trdi, da se je s tribun zdelo, da igralci niso pokazali želje po igri in da niso dali vsega od sebe.
»To so težki trenutki za Real Madrid,« je bilo slišati trenerja in igralce. Enako so po tekmi ugotavljali po vsem mestu; v lokalih, kjer so ljudje listali časopise; v avtobusih, v katerih vozniki po radiu poslušajo prenose tekem ... Globalni nogometni spektakel, ki so ga mnogi več tednov nestrpno pričakovali, se je za poraženca spremenil v nočno moro.
Zdaj vsi s prsti kažejo na krivce. Na stotinah madridskih kioskov je videti naslovne strani športnega časopisa Marca, na katerih piše: »Bernabeu zahteva glave«. Približno 43 odstotkov od 85.200 vprašanih v internetni anketi je s prstom pokazalo na klubskega predsednika in enega najvplivnejših ljudi v Španiji Florentina Pereza, ki vsako leto zapravi več milijonov za prestope.
»On je v klub pripeljal trenerja Rafaela Beniteza, se odpovedal igralcem, kakršen je Morate, in na klop posadil Isca,« je dejal eden od gledalcev na tekmi. Številni njegovi somišljeniki so na štadionu mahali z belimi listi papirja in robci ter tako sporočali predsedniku in trenerju, da je čas za odhod. Po samo dvanajstih odigranih kolih.
Gledalci v Madridu nimajo potrpljenja. Lani so žvižgali legendarnemu vratarju Ikerju Casillasu in bili nezadovoljni, ko moštvo ni zmagovalo prepričljivo, prikazana nemoč v soboto pa jih je kratko malo šokirala. Med zapuščanjem štadiona je bilo med komentarji slišati črni humor: »Perez je hotel po zvočnikih zavpiti: 'Alah je velik,' in tako preprečiti sramoto.«
Odkar je leta 2000 Florentino Perez postal predsednik, je Real Madrid 16-krat izgubil z Barcelono, zmagal pa 11-krat. Mediji krepijo pritisk in opozarjajo, da del igralcev nasprotuje idejam Beniteza, ki ga Perez vztrajno podpira. Zdaj že odštevajo njegove zadnje dni pri klubu. Na novinarski konferenci v notranjosti štadiona je bilo na njegovem obrazu videti, da mu ni lahko.
Takšno je stanje v najbogatejšem in najuspešnejšem klubu na svetu. To je pred nekaj tedni ugotavljal tudi Carlo Ancelotti – trener, ki je v Madrid prinesel naslov evropskega prvaka, maja pa izpraznil pisarno na severu mesta, da bi se vanjo vselil Benitez.
»Težko je bilo delati. Bil sem pod večjim pritiskom kakor v Milanu,« je povedal trener s številnimi trofejami. »Na koncu sem bil razočaran.«
