Tiskane izdaje
Zürich - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) ostaja pod švicarsko taktirko. Koruptivnega Seppa Blatterja, ki se je moral posloviti lani po 17 letih na vročem stolčku, je zamenjal njegov mnogo mlajši rojak, 45-letni Gianni Infantino, ki je kot dosedanji generalni sekretar Evropske nogometne zveze (UEFA) veljal za enega od dveh nespornih favoritov za novega predsednika. Na volilnem kongresu v Zürichu si je največ podpore pridobil že v prvem krogu, ko je zanj glas oddalo 88 delegatov, za drugega favorita, bahrajnskega šejka Salmana bin Ebrahima Al Khalifo, pa trije manj (85).
V drugem krogu zmagovalec ni več potreboval dvotretjinske podpore (138 glasov), temveč le še polovično (104), kar je izkoristil Infantino in prepričal 115 od 207 delegatov. Šejk Khalifa je naštel 88 glasov podpore, jordanski princ Ali bin Al Hussein štiri, Francoz Jerome Champagne pa niti enega. Južnoafričan Tokyo Sexwale, ki je bil vse do zadnjega ravno tako na kandidatni listi, se je iz igre izločil tik pred začetkom prvega kroga glasovanja.
»Ta hip težko opišem občutke. Povedal sem vam že, da je za mano izjemno popotovanje, na katerem sem spoznal mnogo fantastičnih ljudi, ki živijo in dihajo za nogomet, in mnogo ljudi, ki si zaslužijo, da bi FIFA spet pridobila visok ugled. Vsi na svetu nam bodo ploskali za to, kar bomo storili, in vsi bodo ponosni na opravljeno,« je svoj čustveni nagovor začel Infantino in nadaljeval: »FIFA je šla skozi žalostno obdobje, skozi trenutke krize, a ta čas je mimo. Zdaj moramo izpeljati paket reform in uveljaviti pregledno vodenje in transparentnost. Spet moramo postati spoštovani. A to spoštovanje si bomo pridobili zgolj s trdim delom in predanostjo, šele tedaj se bomo lahko brez zadržkov osredotočili na to čudovito igro, na nogomet.«
Kdo je Gianni Infantino?
Generalni sekretar Evropske nogometne zveze (UEFA) Gianni Infantino je predsedniški kandidat postal šele po suspenzu prvega moža evropske podružnice Michela Platinija, v njegovi kampanji pa je najbolj odmeval predlog, da bi svetovno prvenstvo razširil z 32 na 40 držav udeleženk, javno pa zagovarja tudi organizacijo SP dveh ali več držav. Je tudi eden od ustvarjalcev finančnega ferpleja UEFA.
Petinštiridesetletni Švicar, ki ima tudi italijansko državljanstvo, je po izobrazbi odvetnik, v zasebnem življenju pa mož in oče štirih otrok. Glas podpore je na današnjih volitvah dobil tudi od slovenske delegacije. Širši javnosti je sicer poznal poznan z vodenjem različnih prireditev pod okriljem UEFA, predvsem žrebov za evropska prvenstva. Študiral je pravo na univerzi v Fribourgu, tekoče pa govori italijanski, irski, francoski, nemški, angleški in španski jezik.
Evropski nogometni zvezi se je pridružil leta 2000 in imel v njej različne vloge, sprva povezane s pravnimi vprašanji in trženjem, nato z licenciranjem klubov, generalni sekretar je postal oktobra 2009. Pred prelomom tisočletja je delal kot generalni sekretar mednarodnega centra za športne študije na univerzi v Neuchatelu, bil pa je tudi svetovalec več nogometnim organom v Italiji, Španiji in Švici.
Sexwale se je umaknil tik pred zdajci
Za predsedniški stolček naj bi se potegovala peterica kandidatov, vendar se je tik pred zdajci, malo pred začetkom prvega kroga glasovanja, iz igre samoizločil Južnoafričan Tokyo Sexwale, ki sicer ni imel resnejših možnosti za izvolitev. V boju za nasledstvo korumpiranega Švicarja Seppa Blatterja so torej ostali jordanski princ Ali bin Al Hussein, Francoz Jerome Champagne ter dosedanji generalni sekretar evropske podružnice (UEFA), Švicar Gianni Infantino, in predsednik azijske konfederacije, šejk Salman bin Ebrahim Al Khalifa iz Bahrajna, ki sta veljala za nesporna favorita za preboj v drugi glasovalni krog, v prvem je bilo skoraj nemogoče pričakovati, da bi kdo od njiju prepričal dve tretjini delegatov in prejel vsaj 138 glasov.
Odločil je drugi krog
Kot je bilo pričakovati, nobeden od kandidatov v prvem krogu ni dobil dvotretjinske podpore, razlika med obema funkcionarjema, ki sta se prebila v drugi krog, pa je bila res pičla. Švicarju Gianniju Infantinu so delegati naklonili 88 glasov, bahrajnskemu šejku Salmanu bin Ebrahimu Al Khalifi pa zgolj tri manj, torej 85. V začetni fazi sta sodelovala še jordanski princ Ali, ki je na svojo stran pritegnil 27 delegatov, in Francoz Jerome Champagne, ki je dobil zgolj sedem glasov. Južnoafričan Tokyo Sexwale se je izločil iz igre tik pred zdajci. Za zmago v prvem krogu je bila potrebna dvotretjinska večina, v drugem je zadoščala že navadna - torej 104 glasovi od 207 delegatov, kolikor jih ima pravico glasovanja. Slovenska delegacija, ki jo zastopata predsednik Aleksander Čeferin in generalni sekretar Aleš Zavrl, je napovedala, da bo podprla 45-letnega Švicarja.
Drugi krog glasovanja je bil doslej potreben le na enih volitvah: leta 1974, ko je Brazilec João Havelange odpravil Angleža Stanleyja Rousa in postal prvi (in do danes edini) neevropski predsednik FIFA, na vročem stolčku pa je nasledil ravno Rousa. Bil je predsednik organizacije z drugim najdaljšim mandatom, saj je bil na čelu svetovne nogometne družine kar 24 let, dokler ga ni leta 1998 nasledil Sepp Blatter. Daljši mandat je imel le Francoz Jules Rimet, pod njegovo taktirko je namreč FIFA delovala kar 33 let (med letoma 1921 in 1954).
Ob 16.42 je svoj glas oddala še delegacija Zimbabveja in drugi krog je bil s tem pri koncu. Pravila so bila jasna: novi predsednik FIFA je tisti iz četverice, ki dobi vsaj 104 glasove. Če se to ne posreči nikomur, zadnjeuvrščeni izpade, preostali trije pa gredo v naslednji krog. Ki pa torej ni bil potreben ...
Čeferin: Naklonjen je malim zvezam
Infantinu so torej podporo namenili tudi pri NZS. »Bil je odličen generalni sekretar UEFA in smo prepričani, da bo tudi odličen predsednik FIFA. Je dober človek in nogometni funkcionar, a ne le to - z njim imamo odličen odnos, naklonjen je malim nogometnim zvezam in ne pretiravam, če rečem, da je tudi naš prijatelj,« je poudaril prvi mož NZS Aleksander Čeferin in dodal: »Pred volitvami ni bilo pričakovati, da se mu bo posrečilo že v drugem krogu, po prvem pa sem bil optimist, saj se je približno vedelo, komu so naklonjeni volilci Alija in Champagna.«
Reformni paket sprejet z veliko večino
Ob robu današnjih volitev novega predsednika Mednarodne nogometne zveze so članice FIFA na izrednem kongresu v Zürichu tudi potrdile rekordni paket, s katerim želijo končati korupcijske afere, ki so v zadnjih letih temeljito omajale ugled svetovne nogometne družine. Za reforme je bilo 179 članic, proti 22, šest pa se jih je vzdržalo.
Reforme so sestavili z namenom omejiti avtoriteto glavnih funkcionarjev FIFA, podpisal pa jih je odbor pod vodstvom nekdanjega generalnega direktorja Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) med letoma 1989 in 2003, švicarskega pravnika Francoisa Carrarda. Ta je že uspešno načeloval skupini, ki je pripravila reforme MOK po korupcijskem škandalu leta 1999 v povezavi s podkupovanjem za pridobitev organizacije zimskih olimpijskih iger 2002 v Salt Lake Cityju.
Predsedniško mesto bo po novem funkcija kot v korporacijah, v katerih imajo predsednika uprave, ki skbi za strateške usmeritve, nima pa tako velike menedžerske moči. Po novem se bo izvršni odbor imenoval »svet« in imel vlogo uprave z direktorji. Generalni sekretar bo odslej izvršni direktor krovne nogometne organizacije. V reformnem paketu so še mnogi drugi ukrepi, s katerimi želijo popraviti finančno transparentnost.
DOSEDANJI PREDSEDNIKI FIFA
Robert Guerin (Francija) 1904 - 1906
Daniel Burley Woolfall (Anglija) 1906 - 1918
Jules Rimet (Francija) 1921 - 1954
Rodolphe William Seeldrayers (Belgija) 1954 - 1955
Arthur Drewry (Anglija) 1955 - 1961
Stanley Rous (Anglija) 1961 - 1974
Joao Havelange (Brazilija) 1974 - 1998
Joseph Blatter (Švica) 1998 - 2015
Gianni Infantino (Švica) 2016 - ...
