Tiskane izdaje
Nogometna zveza Slovenije (NZS) morda ni najbogatejša športna panožna zveza, gotovo pa je finančno najbolj stabilna športna organizacija pri nas. Ali bo tako tudi v prihodnje, bo pokazal čas, ki bo razkril tudi uspešnost izvedbe strategije 2015-2020, s katero želi NZS še močneje opozoriti nase Slovence in še bolje unovčiti priljubljenost čudovite igre z žogo pri nas.
Nova svetovna gospodarska ureditev ni prizanesljiva do Slovenije in njenega športa, dolgoročno bodo tudi v slovenskem športu cveteli le tržno najzanimivejši produkti. Nogometna zveza ima več prednosti v primerjavi s konkurenti. Zajamčeni prihodki od krovne evropske nogometne hiše (UEFA) in centralizirana prodaja TV pravic za kvalifikacijske tekme članske reprezentance pomenita največja vira prihodkov NZS. Zveza je imela denimo v letu 2013 9,5 milijona evrov prihodkov, od tega 32 odstotkov iz naslova prodaje TV pravic in 28 % iz naslova UEFA, 18 % pa jih je pridobila na trgu (sponzorji in oglaševalci). Lani je bilo na sporedu manj domačih tekem članske reprezentance, zato so bili tudi prihodki zveze manjši, približno 8,3 milijona evrov, glavni postavki v prihodkih pa sta bili še vedno UEFA (31 %) in prodaja TV pravic (28 %). NZS ima največ odhodkov na račun članske reprezentance (predlani 28 %, lani 23 %), le malenkost manjši so odhodki na račun mlajših selekcij in mladinskega nogometa, skupni stroški delovanja zveze pa znašajo približno 15 odstotkov letnega proračuna.
Če bi analizirali NZS v njenem najširšem smislu s pomočno matrike SWOT (angleško: strengths, weaknesses, opportunities, threats), bi lahko med njene prednosti (S) – poleg finančne stabilnosti – uvrstili tudi ugled blagovne znamke članske reprezentance in stabilen sistem delovanja krovne hiše. Slovenski nogomet kljub vsemu premore velik manevrski prostor za napredek na številnih ravneh. NZS bo na današnji seji skupščine sprejela strategijo do leta 2020, ko bo praznovala stoletnico delovanja, danes pa 95. obletnico svoje ustanovitve. Izdelovanje strategije usmerja priznani profesor z ekonomske fakultete Marko Jaklič, v njej sodeluje večina deležnikov v slovenskem nogometu.Generalni sekretar NZS Aleš Zavrl je razkril štiri ključne strateške usmeritve. »To so boljša nogometna infrastruktura, povečanje kumulativnih prihodkov slovenskega nogometa, večji ugled in boljši status nogometa v družbi ter njegova večja veljava tudi v praksi in, ne nazadnje, večjo veljavo želimo dati nogometni stroki,« je pojasnil Zavrl. Razvoj nogometa res zavirajo številne t. i. slabosti (W). Infrastruktura v lokalnih skupnostih je dokazano slaba, kar zgovorno pričata le primera naših najboljših klubov – tako Maribor kot Olimpija sta še vedno brez ustreznih igrišč za vadbo. »Drži. Pogled v štadionsko infrastrukturo je boljši kot pred nekaj leti. Toda igrišč je daleč premalo. V ljubljanski in mariborski regiji si eno igrišče v povprečju deli kar sedem ekip! Natančno smo proučili te kazalce in izboljšanje vadbene infrastrukture je ena od naših prednostnih nalog. Izboljšati želimo tudi upravljanje klubov in drugih organizacij v nogometu ter dati večjo težo stroki, da bi izgubili čim manj nadarjenih nogometašev. Zgledovali smo se po švicarskem modelu, ki loči vrhunski šport in množičnost v športu,« je še razkril Zavrl.
NZS ne more biti zadovoljna s statusom nogometa v državi in športni družini. Prek projekta nacionalnih panožnih športnih šol želi pridobiti sredstva za več trenerjev kot doslej (9), prav tako želi spremeniti prvi predlog novega zakona o športu (ZSpo). »Po predlogu zakona bi interese vseh panožnih zvez zastopal in uresničeval olimpijski komite, kar je za nas nesprejemljivo in temu se bomo uprli,« je zatrdil Zavrl in priznal, da bodo morali biti aktivnejši tudi na NZS, saj se po volitvah predsednika OKS »nič ni spremenilo ne na boljše ne na slabše«. Prvi korak je bila skupna pobuda več panožnih zvez, s katero so različne poslanske skupine prepričale o nujnosti spremembe Zakona o omejevanju porabe alkohola; gre za prodajo piva na športih prireditvah, ki je lahko vir preživetja za manjše klube. Med slabosti bi lahko prišteli tudi pomanjkanje prostovoljcev, kar želi NZS spremeniti.
Nogomet lahko računa na boljšo vadbeno infrastrukturo po končani gradnji vadbenega središča na Brdu, ki je eden letošnjih prednostnih projektov NZS. To naj bi se zgodilo jeseni. Ne gre le za središče in nov sedež NZS na Brdu, po koncu gradnje bo lahko zveza pri UEFA kandidirala za nov investicijski ciklus. V lokalnih skupnostih (občinah) namreč vlada velik interes za gradnjo vadbenih igrišč, NZS pa bi lahko pri njihovi gradnji participirala šele po zaključeni investiciji na Brdu.
Boljša vadbena infrastruktura in prijaznejša zakonodaja sta le dva ukrepa, s katerimi želi NZS v prihodnje pomagati klubom. Ti vendarle predstavljajo srčiko nogometne družine, v kateri živi 317 klubov (1425 ekip) in 48.044 nogometašev (472 profesionalcev, 14.862 amaterjev, 1411 žensk, 27.723 mladih in 3576 igralcev dvoranskega nogometa), ob njih pa še 960 sodnikov, 1294 trenerjev in 30 uradnih nogometnih menedžerjev. NZS je leta 2012 vrnila upravljanje 1. SNL pod svoj dežnik, prvoligašem je prek generalnega sponzorja zagotovila po 50.000 evrov letno, klubi bi si lahko razdelili dodatno polovico milijona na leto prek dividend iz nedavno pridobljenega deleža Športne loterije. Večnivojsko strategijo 2015-2020 pomagajo oblikovati tudi predstavniki klubov. Na prvem delovnem sestanku je bil prisoten Mariborov direktor Bojan Ban ter direktorja Krškega (2. SNL) in Tolmina (tedaj še 3. SNL, zdaj 2. SNL), naslednjič bodo zraven vsi direktorji klubov. NZS nameč želi s pomočjo strokovnjakov za strateški menedžment (dr. Jaklič) izboljšati tudi upravljanje klubov, ne le njihove finančne stabilnosti.
Obetavno je, da se na NZS zavedajo velikih eksistenčnih težav klubov in razlike med Mariborom in tekmeci v 1. SNL kot tudi razlike med 1. in 2. SNL. Klubska problematika je namreč usodnejša in pomembnejša tudi od morebitne uvrstitve izbrane vrste Srečka Katanca na evropsko prvenstvo, ki bo leta 2016 v Franciji, čeprav bi prinesla nagrado od 8 do 10 milijonov €. Kakovostni prepad med 1. in 2. SNL želijo na zvezi zmanjšati z morebitno uvedbo finančne nagrade za najboljše v 2. ligi in medijsko pokritim »derbijem kola« v 2. SNL. Slednji bi bil del televizijske nogometne oddaje, ki naj bi zaživela s sezono 2015/16.
Z naštetimi ukrepi želijo na NZS odgovoriti na številne izzive, ki nanje prežijo v zunanjem okolju, kot so vse manjša kupna moč Slovencev (vadnine, vstopnice ...) ter morebitne institucionalne in vsebinske spremembe na UEFA, četudi se ta čas zdijo skoraj neverjetne. Predsednik Aleksander Čeferin je navedel še dve nevarnosti (T) v zunanjem okolju, kot so morebitni izgredi na štadionih ali ob njih ter prirejanje izidov nogometnih tekem v povezavi s stavami na ilegalnih stavnicah. Nanju NZS skoraj ne more vplivati, lahko ravna le preventivno. Na lanskem kongresu UEFA v Astani je Čeferin kot namestnik predsednika komisije UEFA za pravne zadeve predstavil Resolucijo o integriteti in proti nameščanju tekem, NZS pa je 25. januarja letos podpisala sporazum s policijo o izmenjavi podatkov ter varovanju ljudi in premoženja.
Zdi se, da se je NZS pravočasno odločila za oblikovanje strategije, ki bi izboljšala status in veljavo nogometa v državi. To je resda najhitreje dosegljivo z uvrstitvijo na velik turnir, kot sta euro ali mundial, a na takšne scenarije ni modro računati. Dober vtis je možno narediti tudi z uspešno organizacijo manjših prireditev v okviru UEFA, kot je bil euro 2012 za igralce do 17. leta starosti ali pa EP v dvoranskem nogometu, ki ga je UEFA zaupala Sloveniji in bo leta 2018 v Stožicah.
