O Zavrču se govori tudi v Varaždinu

Ljubljana – Trinajst golov je bilo dovolj, da si je Josip Golubar priigral naziv najboljšega strelca v 2. SNL. Zvezni igralec odkritja sezone Zavrča je po osmih tekmah v 1. SNL strelsko statistiko zapolnil le z enim golom, ki ga je zabil v 1. kolu proti Mariboru, a njegov učinek gotovo ni v skladu z njegovo vlogo in deležem.

Golubar je najboljši igralec v moštvu »z vasi«, je kar enotna ocena pozornih spremljevalcev završkega vzpona na slovenskem nogometnem prizorišču. Toda klub izpod Haloz z močnim hrvaškim pridihom že lep čas ni »vaški« v 1. SNL. V minuli sezoni je na drugoligaški ravni uprizarjal prvoligaške predstave, v tej tekmecem deli lekcije iz tedna v teden.

»Ne bi rekel, da smo presenetili, delujemo kot dobro naoljen stroj. To je enostavna formula našega moštva, v katerem se je skupina posameznikov uglasila v sijajno uigran orkester, ki mu odlično dirigira trener,« je 28-letni Hrvat iz Vidovca pri Varaždinu razkril recept, ki je novinca na slovenskem prvoligaškem zemljevidu porinil v vrh in v kandidata za uvrstitev v evropski pokal.

»Počasi, iz tekme v tekmo seštevamo točke. Pomembno bo, kaj bo seštevek prinesel na koncu,« se nogometaš, ki ga odlikuje raznovrstnost, še ni opil po zmagah in se je previdno zazrl v prihodnost. »Najprej smo si zastavili cilj, da si priigramo spoštljivost tekmecev. Dosegli smo ga, zdaj je pomembna le naslednja tekma.«

In to kakšna! Prihodnji petek v Zavrč prihaja ranjena Olimpija. »Enkrat mora uiti iz krize. Upam le, da ne bo proti nam,« se je dotaknil zeleno-belih in ocenil, da je Zavrču samo Gorica dala pošteno nogometno lekcijo. »Točke proti Gorici pogrešamo, ampak moram biti iskren. Razbila nas je, ima odlično moštvo,« je priznal nekdanji član Varteksa, ki je v Zavrč prišel iz Splita.

»Miran Vuk (mecen kluba, op. p.) me je v Zavrč povabil še pred odhodom v Split in mi predstavil ambicije. Zavrnil sem vabilo, a sva ohranila stike in dopustila možnost, da se nekoč le bova dogovorila. Po treh mesecih, ko se pri Splitu nisem povsem uveljavil, sem lani poleti prišel v Zavrč. Ni mi žal, kljub ponudbam nekaterih hrvaških klubov. Toda nisem želel tvegati, da bi izbral klub, ki ne bi zmogel plačevati svojih obveznosti,« je opisal svojo pot od Varaždina do Zavrča eden od šestih hrvaških igralcev v klubu. Verjeli ali ne, Zavrč je v širšem okrožju s Hrvaško vred najmočnejši klub. V Varaždinu se šele postavlja na noge naslednik propadlega Varteksa, v Čakovcu prav tako ni vidnejšega ligaša.

»Najprej so se vsi čudili, kje bom igral, zdaj so prijatelji navijači na tekmah. Tudi v mojem domačem okolju spremljajo Zavrč in v nogometnih krogih se pogovarjajo o čudežu izpod Haloz, o katerem pišejo tudi v Varaždinu« je povedal nepopustljivež na igrišču, ki se najbolj razburi, ko ga nekdo označi za napadalca.

»Oprostite, sem zvezni igralec,« je, na primer, odgovoril na vprašanje, zakaj je zabil en sam gol, pa še tega ob prvi prvoligaški tekmi Zavrča v 1. SNL. Statistiko je Golubar sicer dopolnil še z dvema asistencama, kar pa vseeno ne odkriva njegove dejansko pomembne vloge v moštvu. Ta mu omogoča, da je nogomet njegova služba.

»Profesionalec sem in pri Zavrču se počutim odlično. S klubom imam še dveletno pogodbo, toda nikoli se ne ve, kam me bo morda zapeljala nogometna pot,« je zaokrožil 187 cm visoki igralec lahkih nog in »širokih pljuč«.