Ob prvi petdesetici prekosil tudi najboljšega

Pep Guardiola je lansko poletje vizionarsko napovedal, da bi ga Luis Enrique lahko prekosil na trenerskem stolčku Barcelone. Zaenkrat se njegove napovedi uresničujejo: Enrique ima namreč statistično najboljši izkupiček po 50 tekmah v trenerski vlogi katalonskega nogometnega velikana. Za njim so se zvrstili slovitejši Helenio Herrera, Guardiola, Gerardo Martino in Johan Cruyff.

Polfinalni dvoboj lige prvakov Barcelone in Bayerna bo tudi v znaku prestižnega med trenerjema in prijateljema, ki se vzajemno zelo spoštujeta. »Pep je najboljši trener na svetu,« je Enrique dejal o Guardioli. Ta je kolegu že veliko prej namenil pohvale: »Presegel me bo na klopi Barçe.« Privrženci na štadionu Camp Nou so Enriqueja že legitimirali. »Luis Enrique, Luis Enrique, Luis Enrique,« so vzklikali v torek po drugem golu Neymarja proti PSG in prepričljivo dali vedeti, da zaupajo 45-letnemu Asturijcu, ki je Katalonca nasledil tudi takrat, ko je Pep prevzel člansko moštvo. Luis je sédel na klop B-moštva.

Kljub podobni filozofiji Enriqueja in Guardiolo ločijo manjše, a očitne podrobnosti. Pod Enriquejevo taktirko Barcelona igra veliko bolj neposredno proti tekmečevim vratom in z manj podajami. Guardiola je zagovarjal posest žoge, ker se je na ta način Barcelona tudi učinkovito branila.

»Vse je odvisno od sposobnosti branjenja in ustvarjanja pritiska na tekmečevi polovici. Da bi lahko igrali na tak način, potrebujemo igralce, ki imajo občutek za kombinatoriko in podaje. Niso pa stroji,« je Luis predstavil strokoven pogled o Barçi pod njegovo taktirko. Bistveno drugačne filozofije pri Barceloni niti ne bi mogel uveljavljati, še posebej, če ima na voljo najboljši trojček na svetu Lionel Messi, Neymar, Luis Suarez. Vsi lahko igrajo, podajajo, zabijajo.

Toda niti zdaj odlično naoljeni stroj še ni dosegel visokih trenerjevih standardov. »Ampak k sreči bo najboljše še prišlo,« je samozavestno napovedal tudi nekdanji nogometaš madridskega Reala in trener Rome ter Celte iz Viga. Lovorik še ni želel obljubljati. Najprej si želi, da bi Barcelono zadržal v evropskem vrhu. Klubske zahteve so višje, v klubske vitrine mora pripeljati vsaj eno lovoriko. Barcelona je v igri za vse tri – za ligo prvakov, državnega prvaka in pokalnega zmagovalca.

V tej sezoni kljub vsemi ni šlo vse gladko. Na začetku leta je bil Enrique po sporu z Lionelom Messijem tako rekoč že odpisan. Da sta si prvi zvezdnik moštva in trener izmenjala ostre besede, je odkril Francoz Jeremy Mathieu. »Spora ne bom potrdil ali zanikal, vse, kar se je dogajalo, bi moralo ostati znotraj slačilnice. Nihče mi ni postavljal ultimatov,« se je pokončno postavil, da bi utišal govorice o svojem odhodu. Učinek spora je blagodejno vplival na igralca in trenerja, saj je katalonski velikan v naslednjih tedenih prevzel pobudo v državnem prvenstvu.

»Barcelona je naredila najpomembnejši korak tako, da je izbrala trenerja, ki neguje značilno filozofijo, spoštuje klubsko tradicijo in ohranja identiteto,« je menil Pep, ki je z »Luchom« igral v letih od 1996 do 2001, preden je odšel v Italijo. Enrique je v silovitem ritmu, s katerim niza rekorde. Ujel je tudi Guardiolov zmagovalni niz enajstih tekem v vseh tekmovanjih iz sezone 2008/09. »Ne pomeni pa nič, če ne bomo osvojili vsaj ene lovorike,« je bil odkrit nekoč raznovrstni nogometaš, ki velja za trmoglavca in izjemnega špartanca, ki se rad podaja v avanture, povezane s skrajnimi človeškimi zmožnostmi. Med drugim je pretekel tudi Saharo.